keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

1.   Vratar obvesti Komisijo o vsaki nameravani koncentraciji v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, kadar subjekti, ki se združujejo, ali cilj koncentracije zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov, ne glede na to, ali je treba o njih uradno obvestiti Komisijo v skladu z navedeno uredbo ali pristojni nacionalni organ za varstvo konkurence v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

Vratar Komisijo obvesti o taki koncentraciji pred izvedbo koncentracije in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

2.   V obvestilu, ki ga pošlje vratar na podlagi odstavka 1, se navedejo vsaj podjetja, ki jih koncentracija zadeva, njihov letni promet v Uniji in na svetovni ravni, njihova področja dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so neposredno povezane s koncentracijo, in transakcijsko vrednost pogodbe ali oceno transakcijske vrednosti, skupaj s povzetkom koncentracije, vključno z njeno naravo in utemeljitvijo ter seznamom držav članic, ki jih koncentracija zadeva.

V obvestilu, ki ga pošlje vratar, se za vse zadevne jedrne platformne storitve navede tudi njihov letni promet v Uniji, število njihovih letnih aktivnih poslovnih uporabnikov in število mesečnih aktivnih končnih uporabnikov.

3.   Če po koncentraciji iz odstavka 1 tega člena dodatne jedrne platformne storitve posamezno dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), zadevni vratar o tem obvesti Komisijo v dveh mesecih od izvedbe koncentracije in Komisiji predloži informacije iz člena 3(2).

4.   Komisija pristojne organe držav članic obvesti o vseh obvestilih, ki jih prejme na podlagi odstavka 1, in vsako leto objavi seznam pridobitev, o katerih so jo vratarji obvestili na podlagi navedenega odstavka.

Komisija upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

5.   Pristojni organi držav članic lahko na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, od Komisije zahtevajo preučitev koncentracije na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 139/2004.

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)	vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)	pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)	vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig ali druge poslovne dokumentacije v kakršni koli obliki;

(d)	zahtevajo, da podjetje ali podjetniško združenje zagotovi dostop do organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in vodenja poslov ter pojasnila v zvezi z njimi, in zabeležijo ali dokumentirajo dana pojasnila s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi;

(e)	zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;

(f)	zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

3.   Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4.   Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6.   Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

7.   Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9.   Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

1.   V sklepu o neizpolnjevanju obveznosti lahko Komisija vratarju naloži globe v višini največ 10 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da vratar namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje:

(a)	katere koli obveznosti iz členov 5, 6 in 7;

(b)	ukrepov, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(c)	popravnih ukrepov, naloženih na podlagi člena 18(1);

(d)	začasnih ukrepov, odrejenih na podlagi člena 24, ali

(e)	zavez, ki so bile določene za pravno zavezujoče na podlagi člena 25.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti vratarju naloži globe v višini do 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti ugotovi, da je vratar enako ali podobno kršil obveznost iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z isto jedrno platformno storitvijo, kršitev katere je bila ugotovljena v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, sprejetem v predhodnih osmih letih.

3.   Komisija lahko sprejme sklep, s katerim podjetjem, vključno z vratarji, kadar je to ustrezno, in podjetniškim združenjem naloži globe v višini največ 1 % njihovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:

(a)	v roku ne predložijo informacij, ki so potrebne za oceno njihovega imenovanja za vratarje na podlagi člena 3, ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije;

(b)	ne izpolnjujejo obveznosti o uradnem obveščanju Komisije v skladu s členom 3(3);

(c)	ne sporočijo informacij ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 14;

(d)	ne predložijo opisa ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 15;

(e)	v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) ne zagotovijo dostopa do podatkovnih baz, algoritmov ali informacij o testih;

(f)	ne predložijo zahtevanih informacij v roku, določenem na podlagi člena 21(3) ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali pojasnila, ki se zahtevajo na podlagi člena 21 ali podajo v razgovoru na podlagi člena 22;

(g)	v roku, ki ga določi Komisija, ne popravijo netočnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij, ki jih je predložil predstavnik ali član osebja, ali ne predložijo ali zavrnejo predložitev popolnih informacij o dejstvih v zvezi s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda na podlagi člena 23;

(h)	ne privolijo v inšpekcijski pregled na podlagi člena 23;

(i)	ne izpolnjujejo obveznosti, ki jih je naložila Komisija na podlagi člena 26;

(j)	ne uvedejo funkcije za zagotavljanje skladnosti v skladu s členom 28 ali

(k)	ne izpolnjujejo pogojev za dostop do spisa Komisije na podlagi člena 34(4).

4.   Komisija pri določitvi višine globe upošteva resnost, trajanje in ponavljanje, za globe, naložene na podlagi odstavka 3, pa tudi zamudo, nastalo v postopku.

5.   Kadar se podjetniškemu združenju naloži globa ob upoštevanju prometa njegovih članov na svetovni ravni in podjetniško združenje samo ni plačilno sposobno, je njegova dolžnost, da od svojih članov zahteva prispevke za kritje višine globe.

Kadar ti prispevki članov podjetniškemu združenju niso nakazani v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija zahteva plačilo globe neposredno od katerega koli podjetja, katerega predstavniki so bili člani zadevnih organov odločanja tega združenja.

Potem ko Komisija zahteva plačilo v skladu z drugim pododstavkom, lahko od katerega koli člana podjetniškega združenja zahteva plačilo razlike, kadar je to potrebno za zagotovitev plačila globe v celoti.

Vendar Komisija plačila na podlagi drugega ali tretjega pododstavka ne zahteva od podjetij, ki dokažejo, da niso izvršila sklepa podjetniškega združenja, s katerim je bila kršena ta uredba, in niso vedela za njegov obstoj ali pa so do njega izkazala odklonilno stališče, preden je Komisija začela postopek na podlagi člena 20.

Finančna obveznost vsakega podjetja za plačilo globe znaša največ 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu.