keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

1.   Podjetje se imenuje za vratarja, če:

2.   Predpostavlja se, da podjetje izpolnjuje zadevne zahteve iz odstavka 1:

3.   Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, dosega vse mejne vrednosti iz odstavka 2, o tem uradno obvesti Komisijo brez odlašanja in najpozneje v dveh mesecih po izpolnitvi teh mejnih vrednosti in ji predloži zadevne informacije iz odstavka 2. V to uradno obvestilo se vključijo zadevne informacije iz odstavka 2 za vsako jedrno platformno storitev podjetja, ki izpolnjuje mejne vrednosti iz odstavka 2, točka (b). Kadar dodatna jedrna platformna storitev, ki jo zagotavlja podjetje, ki je bilo predhodno imenovano za vratarja, dosega mejne vrednosti iz odstavka 2, točki (b) in (c), to podjetje o tem uradno obvesti Komisijo v 2 mesecih po tem, ko so bili dosežene te mejne vrednosti.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev, Komisije ne obvesti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in v roku, ki ga Komisija določi v zahtevi za informacije na podlagi člena 21, ne predloži vseh ustreznih informacij, ki jih Komisija potrebuje, da lahko zadevno podjetje imenuje za vratarja na podlagi odstavka 4 tega člena, ima Komisija še vedno pravico, da to podjetje imenuje za vratarja na podlagi informacij, ki so ji na voljo.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, izpolni zahtevo po informacijah na podlagi drugega pododstavka tega odstavka ali kadar so informacije predložene po poteku roka iz navedenega pododstavka, Komisija uporabi postopek iz odstavka 4.

4.   Komisija za vratarja brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v roku 45 delovnih dni po prejemu popolnih informacij iz odstavka 3 imenuje podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2.

5.   Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, lahko skupaj s svojim uradnim obvestilom predloži dovolj dobro utemeljene argumente v dokaz, da, čeprav izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2, zaradi okoliščin, v katerih se opravlja zadevna jedrna platformna storitev, izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1.

Kadar Komisija meni, da argumenti, ki jih podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži na podlagi prvega pododstavka, niso dovolj utemeljeni, ker očitno niso omajali domnev iz odstavka 2 tega člena, lahko te argumente v roku iz odstavka 4 zavrne brez uporabe postopka iz člena 17(3).

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži tako dobro utemeljene argumente, da očitno omajajo domneve iz odstavka 2 tega člena, lahko Komisija ne glede na prvi pododstavek tega odstavka v roku iz odstavka 4 tega člena začne postopek iz člena 17(3).

Če Komisija ugotovi, da podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ni moglo dokazati, da zadevne jedrne platformne storitve, ki jih zagotavlja, ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1 tega člena, to podjetje imenuje za vratarja v skladu s postopkom iz člena 17(3).

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe, tako da določi metodologijo za ugotavljanje, ali so dosežene kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2 tega člena, in za redno prilagajanje te metodologije tržnim in tehnološkim spremembam, kadar je to potrebno.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za spremembo te uredbe s posodobitvijo metodologije in seznama kazalnikov iz Priloge.

8.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 za vratarja imenuje vsako podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 1 tega člena, vendar ne dosega vseh mejnih vrednosti iz odstavka 2 tega člena.

Komisija v ta namen upošteva nekatere ali vse naslednje elemente, kolikor so relevantni za zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve:

Komisija pri izvajanju ocene iz tega odstavka upošteva predvidljiv razvoj v zvezi z elementi iz drugega pododstavka, vključno z vsemi načrtovanimi koncentracijami, ki vključujejo drugo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev in ki ne dosega kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2, ne izpolnjuje precejšnjega dela preiskovalnih ukrepov, ki jih je odredila Komisija, in se to nadaljuje po tem, ko je bilo podjetje pozvano, da jih v razumnem roku izvede in predloži ugotovitve, lahko Komisija to podjetje imenuje za vratarja na podlagi dejstev, ki so ji na voljo.

9.   Komisija za vsako podjetje, ki je imenovano za vratarja na podlagi odstavka 4 ali 8, v sklepu o imenovanju navede zadevne jedrne platformne storitve, ki se opravljajo v okviru tega podjetja in ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v odstavku 1, točka (b).

10.   Vratar mora izpolniti obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v šestih mesecih po vključitvi jedrne platformne storitve v sklep o imenovanju na podlagi odstavka 9 tega člena.

1.   Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo kadar koli ponovno preuči, spremeni ali razveljavi sklep o imenovanju, sprejet na podlagi člena 3, iz enega od naslednjih razlogov:

2.   Komisija redno in vsaj vsaka tri leta pregleda, ali vratarji še naprej izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1). V tem pregledu se preuči tudi, ali je treba spremeniti seznam jedrnih platformnih storitev vratarja, ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v členu 3(1), točka (b). Ti pregledi nimajo odložilnega učinka za obveznosti vratarja.

Komisija vsaj vsako leto preuči tudi, ali nova podjetja, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, izpolnjujejo navedene zahteve.

Kadar Komisija na podlagi pregledov v skladu s prvim pododstavkom ugotovi, da so se dejstva, na katerih je temeljilo imenovanje podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, za vratarje, spremenila, sprejme sklep, s katerim potrdi, spremeni ali razveljavi sklep o imenovanju.

3.   Komisija objavi in posodobi seznam vratarjev ter seznam jedrnih platformnih storitev, v zvezi s katerimi morajo stalno izpolnjevati obveznosti iz Poglavja III.

1.   Vratar mora izpolnjevati vse obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako od njegovih jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

2.   Vratar ne sme:

razen kadar je imel končni uporabnik izrecno izbiro in je dal privolitev v smislu člena 4, točka 11, in člena 7 Uredbe (EU) 2016/679.

Kadar končni uporabnik zavrne privolitev, dano za namene iz prvega pododstavka, ali jo prekliče, vratar ne ponovi svoje zahteve za privolitev za isti namen več kot enkrat v obdobju enega leta.

Ta odstavek ne posega v možnost vratarja, da se po potrebi opre na člen 6(1), točke (c), (d) in (e), Uredbe (EU) 2016/679.

3.   Vratar poslovnim uporabnikom ne preprečuje, da bi končnim uporabnikom ponujali enake proizvode ali storitve prek spletnih posredniških storitev tretjih strani ali prek lastnega neposrednega spletnega prodajnega kanala po cenah ali pod pogoji, ki se razlikujejo od cen ali pogojev, ponujenih prek spletnih posredniških storitev vratarja.

4.   Vratar poslovnim uporabnikom brezplačno omogoča, da končnim uporabnikom, ki so jih pridobili prek njegove jedrne platformne storitve ali prek drugih kanalov, sporočajo in promovirajo ponudbe, tudi pod drugačnimi pogoji, ter da sklepajo pogodbe s tistimi končnimi uporabniki, ne glede na to, ali v ta namen uporabljajo jedrne platformne storitve vratarja.

5.   Vratar končnim uporabnikom omogoča, da imajo prek njegovih jedrnih platformnih storitev dostop do vsebine, naročnin, funkcij ali drugih elementov, tako da jih uporabljajo s pomočjo programske aplikacije poslovnega uporabnika, tudi kadar so ti končni uporabniki takšne elemente pridobili od zadevnega poslovnega uporabnika, ne da bi uporabljali jedrne platformne storitve vratarja.

6.   Vratar poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom neposredno ali posredno ne preprečuje ali jih ne omejuje, da bi se v zvezi s kakršnim koli vprašanjem nespoštovanja zadevnega prava Unije ali nacionalnega prava s strani vratarja, kar zadeva kakršno koli prakso vratarja, obrnili na ustrezni javni organ, tudi nacionalna sodišča. To ne posega v pravico poslovnih uporabnikov in vratarjev, da v svojih sporazumih določijo zakonite pogoje uporabe mehanizmov za obravnavo pritožb.

7.   Vratar od končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ne zahteva, da uporabljajo, ponujajo storitev identifikacije, spletni brskalnik, plačilno storitev ali tehnične storitve, ki podpirajo zagotavljanje plačilnih storitev, kot so plačilni sistemi za nakupe znotraj aplikacije, tega vratarja ali da zagotavljajo interoperabilnost z njimi, v okviru storitev, ki jih zagotavljajo poslovni uporabniki z uporabo jedrnih platformnih storitev tega vratarja.

8.   Vratar od poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov ne zahteva, da se naročijo na katere koli dodatne jedrne platformne storitve, ki so navedene v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9) ali dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), ali da se registrirajo vanje kot pogoj, da bi lahko uporabljali jedrne platformne storitve tega vratarja, ki so navedene na podlagi tistega člena, do njih dostopali, se vanje vpisali ali registrirali.

9.   Vratar vsakemu oglaševalcu, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci, na zahtevo oglaševalca dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, ki ga objavi oglaševalec, v zvezi s:

V primeru, da založnik ne privoli v izmenjavo informacij v zvezi s prejetim nadomestilom iz prvega pododstavka, točka (b), vratar vsakemu oglaševalcu brezplačno zagotovi informacije o povprečnem dnevnem nadomestilu, ki ga je za zadevne oglase prejel ta založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

10.   Vratar vsakemu založniku, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo založniki, na zahtevo založnika dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, prikazanem v naboru založnika, v zvezi z:

V primeru da oglaševalec ne privoli v izmenjavo informacij, vratar vsakemu založniku brezplačno zagotovi informacije o povprečni dnevni ceni, ki jo je za zadevne oglase plačal ta oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

1.   Vratar mora zagotoviti in dokazati izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe. Ukrepi, ki jih vratar izvaja za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz navedenih členov, morajo biti učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti. Vratar zagotovi, da je izvajanje navedenih ukrepov v skladu s pravom, ki se uporablja, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES, zakonodajo o kibernetski varnosti, varstvu potrošnikov, varnosti proizvodov ter zahtevami glede dostopnosti.

2.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo vratarja na podlagi odstavka 3 tega člena začne postopek na podlagi člena 20.

Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, v katerem določi ukrepe, ki jih mora zadevni vratar izvesti, da bi dejansko izpolnil obveznosti iz členov 6 in 7. Ta izvedbeni akt se sprejme v šestih mesecih od začetka postopka na podlagi člena 20, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Kadar zaradi izogibanja začne postopek na lastno pobudo na podlagi člena 13, lahko taki ukrepi zadevajo obveznosti iz členov 5, 6 in 7.

3.   Vratar lahko zahteva, da se Komisija vključi v postopek, da bi ugotovila, ali so ukrepi, ki jih namerava zadevni vratar izvesti ali jih izvaja z namenom zagotovitve izpolnjevanja obveznosti iz členov 6 in 7, učinkoviti pri doseganju cilja zadevne obveznosti v njegovih posebnih okoliščinah. Komisija sama presodi, ali naj se vključi v ta postopek, pri čemer upošteva načela enakega obravnavanja, sorazmernosti in dobrega upravljanja.

Vratar v svoji zahtevi predloži obrazložitev ukrepov, ki jih namerava izvesti ali jih je izvedel. Vratar poleg tega predloži nezaupno različico svoje obrazložitve, ki se lahko posreduje tretjim stranem na podlagi odstavka 6.

4.   Odstavka 2 in 3 tega člena ne posegata v pristojnosti Komisije v skladu s členi 29, 30 in 31.

5.   Komisija z namenom sprejetja sklepa iz odstavka 2 vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v treh mesecih po začetku postopka na podlagi člena 20. V predhodnih ugotovitvah pojasni ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti za učinkovito obravnavanje predhodnih ugotovitev.

6.   Da se lahko na učinkovit način omogoči, da zainteresirane tretje strani predložijo pripombe, Komisija ob tem, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 5 ali čim prej po tem, objavi nezaupni povzetek primera in ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

7.   Komisija pri določitvi ukrepov na podlagi odstavka 2 zagotovi, da so ukrepi učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti ter sorazmerni glede na posebne okoliščine vratarja in zadevne storitve.

8.   Za opredelitev obveznosti v skladu s členom 6(11) in (12) Komisija oceni tudi, ali predvideni ali izvedeni ukrepi zagotavljajo, da ni več neravnovesja med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov ter da ukrepi sami ne pomenijo prednosti za vratarja, ki je nesorazmerna s storitvijo, ki jo vratar zagotavlja poslovnim uporabnikom.

9.   V zvezi s postopki na podlagi odstavka 2 se lahko Komisija na zahtevo ali na lastno pobudo odloči za njihovo ponovno odprtje, kadar:

1.   Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, teh storitev ne sme segmentirati, razdeliti, deliti, razčleniti ali ločiti s pogodbenimi, komercialnimi, tehničnimi ali drugimi načini, da bi se izognilo kvantitativnim mejnim vrednostim iz člena 3(2). Nobena taka praksa podjetja Komisiji ne preprečuje, da ga imenuje za vratarja na podlagi člena 3(4).

2.   Kadar Komisija sumi, da se podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, zateka k praksi iz odstavka 1, lahko od tega podjetja zahteva vse informacije, za katere meni, da so potrebne za ugotovitev, ali se to podjetje zateka k taki praksi.

3.   Vratar zagotovi, da so obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v celoti in dejansko izpolnjene.

4.   Vratar ne sme ravnati na noben način, ki bi spodkopaval dejansko izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, ne glede na to, ali je to ravnanje pogodbene, komercialne, tehnične ali katere koli druge narave, oziroma ne glede na to, ali to ravnanje vključuje uporabo vedenjskih tehnik ali oblikovanje vmesnika.

5.   Kadar je potrebna privolitev za zbiranje, obdelavo, navzkrižno uporabo in izmenjavo osebnih podatkov, da se zagotovi skladnost s to uredbo, vratar sprejme potrebne ukrepe, s katerimi poslovnim uporabnikom omogoči, da neposredno pridobijo potrebno privolitev za njihovo obdelavo, kadar je ta privolitev potrebna v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Direktivo 2002/58/ES, ali kako drugače deluje v skladu s predpisi in načeli Unije na področju varstva podatkov in zasebnosti, med drugim tako, da poslovnim uporabnikom zagotovi ustrezno anonimizirane podatke, kadar je to ustrezno. Vratar pridobitve te privolitve poslovnega uporabnika ne oteži bolj kot za svoje storitve.

6.   Vratar ne poslabša pogojev ali kakovosti nobene od jedrnih platformnih storitev, zagotovljenih poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom, ki uveljavijo pravice ali možnosti iz členov 5, 6 in 7, oziroma ne oteži neupravičeno uveljavljanja teh pravic ali možnosti, tudi ne tako, da bi končnim uporabnikom na pristranski način ponujal različne možnosti ali vplival na samostojnost in odločanje končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ali prosto izbiro teh uporabnikov prek strukture, oblikovanja, funkcije ali načina delovanja uporabniškega vmesnika ali njegovega dela.

7.   Kadar se vratar izogiba ali se poskuša izogniti obveznostim iz člena 5, 6 ali 7 na način, opisan v odstavkih 4, 5 in 6 tega člena, lahko Komisija začne postopek na podlagi člena 20 in sprejme izvedbeni akt iz člena 8(2), v katerem opredeli ukrepe, ki jih mora izvesti vratar.

8.   Odstavek 6 tega člena ne posega v pristojnosti Komisije iz členov 29, 30 in 31.

1.   Vratar obvesti Komisijo o vsaki nameravani koncentraciji v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, kadar subjekti, ki se združujejo, ali cilj koncentracije zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov, ne glede na to, ali je treba o njih uradno obvestiti Komisijo v skladu z navedeno uredbo ali pristojni nacionalni organ za varstvo konkurence v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

Vratar Komisijo obvesti o taki koncentraciji pred izvedbo koncentracije in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

2.   V obvestilu, ki ga pošlje vratar na podlagi odstavka 1, se navedejo vsaj podjetja, ki jih koncentracija zadeva, njihov letni promet v Uniji in na svetovni ravni, njihova področja dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so neposredno povezane s koncentracijo, in transakcijsko vrednost pogodbe ali oceno transakcijske vrednosti, skupaj s povzetkom koncentracije, vključno z njeno naravo in utemeljitvijo ter seznamom držav članic, ki jih koncentracija zadeva.

V obvestilu, ki ga pošlje vratar, se za vse zadevne jedrne platformne storitve navede tudi njihov letni promet v Uniji, število njihovih letnih aktivnih poslovnih uporabnikov in število mesečnih aktivnih končnih uporabnikov.

3.   Če po koncentraciji iz odstavka 1 tega člena dodatne jedrne platformne storitve posamezno dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), zadevni vratar o tem obvesti Komisijo v dveh mesecih od izvedbe koncentracije in Komisiji predloži informacije iz člena 3(2).

4.   Komisija pristojne organe držav članic obvesti o vseh obvestilih, ki jih prejme na podlagi odstavka 1, in vsako leto objavi seznam pridobitev, o katerih so jo vratarji obvestili na podlagi navedenega odstavka.

Komisija upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

5.   Pristojni organi držav članic lahko na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, od Komisije zahtevajo preučitev koncentracije na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 139/2004.

1.   Če namerava Komisija izvesti preiskavo trga zaradi morebitnega sprejetja sklepov na podlagi členov 17, 18 in 19, sprejme sklep o začetku preiskave trga.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija izvaja svoja pooblastila za preiskovanje iz te uredbe pred začetkom preiskave trga na podlagi navedenega odstavka.

3.   V sklepu iz odstavka 1 se navedejo:

4.   Komisija lahko znova začne preiskavo trga, ki jo je zaključila, kadar:

5.   Komisija lahko pri preiskavi trga za pomoč zaprosi enega ali več nacionalnih pristojnih organov.

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od podjetij in podjetniških združenj zahteva, da ji predložijo vse potrebne informacije. Komisija lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom zahteva tudi dostop do vseh podatkov in algoritmov podjetij ter informacij o testih ter zahteva pojasnila v zvezi s tem.

2.   Kadar Komisija pošlje podjetju ali podjetniškemu združenju enostavni zahtevek za informacije, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti, in globe na podlagi člena 30, ki se uporabljajo za predložitev nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacij ali pojasnil.

3.   Kadar Komisija zahteva predložitev podatkov od podjetij in podjetniških združenj s sklepom, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Kadar Komisija od podjetij zahteva, da zagotovijo dostop do vseh podatkov in algoritmov ter informacij o testih, navede namen zahteve ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Prav tako navede globe, ki so določene v členu 30, in navede ali naloži periodične denarne kazni, ki so določene v členu 31. Opozori tudi na pravico, da sklep predloži v presojo Sodišču.

4.   Podjetja ali podjetniška združenja ali njihovi predstavniki predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

5.   Na zahtevo Komisije ji pristojni organi držav članic zagotovijo vse potrebne informacije, ki jih imajo, za izvajanje nalog, ki so ji naložene s to uredbo.

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe opravi razgovor z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki v razgovor privolijo, zaradi zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave. Komisija ima pravico, da take razgovore zabeleži s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

2.   Kadar razgovor na podlagi odstavka 1 tega člena poteka v prostorih podjetja, Komisija o tem obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere poteka razgovor. Če ta organ tako zahteva, lahko njegovi uradniki pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila Komisija.

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

3.   Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4.   Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6.   Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

7.   Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9.   Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

1.   Če zadevni vratar v postopku iz člena 18 ponudi zaveze glede zadevnih jedrnih platformnih storitev za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim postanejo te zaveze zavezujoče za zadevnega vratarja, in izjavi, da ni več podlage za ukrepanje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Komisija lahko na zahtevo ali lastno pobudo s sklepom znova začne zadevni postopek, kadar:

3.   Če Komisija meni, da zaveze, ki jih predloži zadevni vratar, ne morejo zagotoviti učinkovitega izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v sklepu o zaključku zadevnega postopka obrazloži, zakaj ni določila, da so te zaveze zavezujoče.

1.   Vse tretje strani, vključno s poslovnimi uporabniki, konkurenti ali končnimi uporabniki jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), ter njihovi predstavniki lahko nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali Komisijo neposredno obvestijo o kakršni koli praksi ali ravnanju vratarjev, ki spada v področje uporabe te uredbe.

2.   Nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), in Komisija imata polno diskrecijsko pravico glede ustreznih ukrepov in nista obvezana ukrepati na podlagi prejetih informacij.

3.   Kadar nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, ugotovi, da bi lahko prišlo do neskladnosti s to uredbo, te informacije posreduje Komisiji.

1.   V sklepu o neizpolnjevanju obveznosti lahko Komisija vratarju naloži globe v višini največ 10 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da vratar namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje:

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti vratarju naloži globe v višini do 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti ugotovi, da je vratar enako ali podobno kršil obveznost iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z isto jedrno platformno storitvijo, kršitev katere je bila ugotovljena v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, sprejetem v predhodnih osmih letih.

3.   Komisija lahko sprejme sklep, s katerim podjetjem, vključno z vratarji, kadar je to ustrezno, in podjetniškim združenjem naloži globe v višini največ 1 % njihovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:

4.   Komisija pri določitvi višine globe upošteva resnost, trajanje in ponavljanje, za globe, naložene na podlagi odstavka 3, pa tudi zamudo, nastalo v postopku.

5.   Kadar se podjetniškemu združenju naloži globa ob upoštevanju prometa njegovih članov na svetovni ravni in podjetniško združenje samo ni plačilno sposobno, je njegova dolžnost, da od svojih članov zahteva prispevke za kritje višine globe.

Kadar ti prispevki članov podjetniškemu združenju niso nakazani v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija zahteva plačilo globe neposredno od katerega koli podjetja, katerega predstavniki so bili člani zadevnih organov odločanja tega združenja.

Potem ko Komisija zahteva plačilo v skladu z drugim pododstavkom, lahko od katerega koli člana podjetniškega združenja zahteva plačilo razlike, kadar je to potrebno za zagotovitev plačila globe v celoti.

Vendar Komisija plačila na podlagi drugega ali tretjega pododstavka ne zahteva od podjetij, ki dokažejo, da niso izvršila sklepa podjetniškega združenja, s katerim je bila kršena ta uredba, in niso vedela za njegov obstoj ali pa so do njega izkazala odklonilno stališče, preden je Komisija začela postopek na podlagi člena 20.

Finančna obveznost vsakega podjetja za plačilo globe znaša največ 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu.

1.   Komisija lahko sprejme sklep, s katerim naloži podjetjem, vključno z vratarji, kadar je ustrezno, in podjetniškim združenjem periodične denarne kazni v višini največ 5 % povprečnega dnevnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, izračunane od dneva, določenega s tem sklepom, da bi od njih dosegla, da:

2.   Kadar podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo zavezo, za izvršitev katere je bila naložena periodična denarna kazen, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi končni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od zneska iz prvotnega sklepa. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

1.   Pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členoma 30 in 31, zastarajo v 5 letih.

2.   Rok začne teči z dnem, ko je storjena kršitev. Vendar v primeru nadaljevalnih ali ponavljajočih kršitev začne rok teči z dnem, ko kršitev preneha.

3.   Vsi ukrepi, ki jih zaradi preiskave trga ali postopka v zvezi s kršitvijo sprejme Komisija, pretrgajo zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni. Zastaralni rok se pretrga z dnem, ko je o dejanju uradno obveščeno vsaj eno podjetje ali podjetniško združenje, ki je sodelovalo pri kršitvi. Dejanja, ki pretrgajo zastaralni rok, so zlasti:

4.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova. Vendar se zastaralni rok izteče najpozneje na dan, ko se konča obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, ne da bi Komisija naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok prekinjen na podlagi odstavka 5.

5.   Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se prekine za toliko časa, dokler je sklep Komisije predmet postopkov, ki tečejo na Sodišču.

1.   Preden Komisija sprejme sklep na podlagi člena 8, člena 9(1), člena 10(1), členov 17, 18, 24, 25, 29 in 30 ter člena 31(2), zadevnemu vratarju ali podjetju ali podjetniškemu združenju omogoči, da poda izjavo o:

2.   Zadevni vratarji, podjetja in podjetniška združenja lahko Komisiji predložijo svoja opažanja o predhodnih ugotovitvah Komisije v roku, ki ga Komisija določi v predhodnih ugotovitvah in ki ne sme biti krajši od 14 dni.

3.   Sklepi Komisije temeljijo samo na predhodnih ugotovitvah, vključno v zvezi z vsemi zadevami, v zvezi s katerimi je Komisija podala ugovor, na katere so lahko zadevni vratarji, podjetja in podjetniška združenja predložili pripombe.

4.   Pravica zadevnega vratarja, podjetja ali podjetniškega združenja do obrambe se v celoti upošteva v vseh postopkih. Zadevni vratar, podjetje ali podjetniško združenje ima pravico, da dostopi do spisa Komisije pod pogoji razkritja in ob upoštevanju pravnega interesa podjetij v zvezi z varstvom njihovih poslovnih skrivnosti. V primeru nestrinjanja med stranmi lahko Komisija sprejme sklepe, v katerih določi te pogoje razkritja. Pravica do dostopa do spisa Komisije ne zajema zaupnih informacij in interne dokumentacije Komisije ali pristojnih organov držav članic. Zlasti ne zajema korespondence med Komisijo in pristojnimi organi držav članic. Nič v tem odstavku ne preprečuje Komisiji, da razkrije in uporabi informacije, ki so potrebne za dokazovanje kršitve.

1.   informacije, zbrane na podlagi te uredbe, se uporabijo za namene te uredbe.

2.   informacije, zbrane na podlagi člena 14, se uporabljajo za namene te uredbe, Uredbe (ES) št. 139/2004 in nacionalnih pravil o združitvah.

3.   informacije, zbrane na podlagi člena 15, se uporabljajo za namene te uredbe in Uredbe (EU) 2016/679.

4.   Brez poseganja v izmenjavo in uporabo informacij, zagotovljenih za uporabo na podlagi členov 38, 39, 41 in 43, Komisija, pristojni organi držav članic, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ter fizične ali pravne osebe, vključno z revizorji in strokovnjaki, imenovanimi na podlagi člena 26(2), ne razkrivajo informacij, ki jih pridobijo ali si jih izmenjajo na podlagi te uredbe, in informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

1.   Komisija in nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), sodelujejo med seboj in se obveščajo o svojih izvršilnih ukrepih prek Evropske mreže za konkurenco. Pooblaščeni so, da si medsebojno zagotavljajo informacije v zvezi s katerim koli dejanskim ali pravnim vprašanjem, vključno z zaupnimi informacijami. Kadar pristojni organ ni član Evropske mreže za konkurenco, Komisija uredi vse potrebno za sodelovanje in izmenjavo informacij s temi organi o primerih v zvezi z izvrševanjem te uredbe in izvrševanjem primerov iz člena 1(6). Takšno ureditev lahko določi z izvedbenim aktom iz člena 46(1), točka (l).

2.   Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), začeti preiskavo o vratarjih na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), pisno obvesti Komisijo o prvem formalnem preiskovalnem ukrepu, preden ga začne izvajati ali takoj po tem. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

3.   Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), vratarjem naložiti obveznosti na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), Komisiji najpozneje 30 dni pred sprejetjem tega ukrepa predloži njegov osnutek in razloge zanj. Pri začasnih ukrepih nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), Komisiji predloži osnutek predvidenih ukrepov čim prej, najpozneje pa takoj po sprejetju takih ukrepov. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

4.   Mehanizmi obveščanja iz odstavkov 2 in 3 se ne uporabljajo za sklepe, predvidene v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

5.   informacije, izmenjane na podlagi odstavkov 1 do 3 tega člena, se izmenjujejo in uporabljajo le za namene usklajevanja izvrševanja te uredbe in pravil iz člena 1(6).

6.   Komisija lahko zaprosi nacionalne pristojne organe držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), da pomagajo pri kakršnih koli preiskavah trga na podlagi te uredbe.

7.   Kadar ima nacionalni pristojni organ držav članic, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), pristojnost in zadevna preiskovalna pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, lahko na lastno pobudo preiskuje primere morebitne neskladnosti s členi 5, 6 in 7 te uredbe na svojem ozemlju. Ta organ pred sprejetjem prvega formalnega preiskovalnega ukrepa o tem pisno obvesti Komisijo.

Če Komisija začne postopek na podlagi člena 20, nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), ne morejo več izvesti takšne preiskave oziroma se preiskava zaključi, kadar že poteka. Ti organi poročajo Komisiji o ugotovitvah preiskave, da bi Komisijo podprli v njeni vlogi edinega organa, ki izvršuje to uredbo.

1.   Nacionalna sodišča lahko v postopkih za uporabo te uredbe Komisijo zaprosijo, da jim posreduje informacije, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih v zvezi z uporabo te uredbe.

2.   Države članice posredujejo Komisiji izvod vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč, ki odločajo o uporabi te uredbe. Takšen izvod se posreduje takoj, ko je celotna pisna sodba vročena strankam.

3.   Kadar je to potrebno zaradi skladne uporabe te uredbe, lahko Komisija na lastno pobudo nacionalnim sodiščem predloži pisne pripombe. Pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno.

4.   Komisija lahko samo za namene priprave svojih pripomb od zadevnega nacionalnega sodišča zahteva, da ji pošlje ali zagotovi pošiljanje vseh dokumentov, ki so potrebni za oceno zadeve.

5.   Nacionalna sodišča ne sprejmejo odločitve, ki bi bila v nasprotju s sklepom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi te uredbe. Prav tako se izogibajo sprejemanju odločitev, ki bi bile v nasprotju s sklepom, ki ga namerava sprejeti Komisija v že začetem postopku na podlagi te uredbe. Zato lahko nacionalno sodišče oceni, ali je potrebno, da svoje postopke ustavi. To ne posega v možnost nacionalnih sodišč, da vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU.

1.   Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 17, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi bilo treba podjetje imenovati za vratarja.

2.   Ena ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 18, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vratar sistematično kršil eno ali več obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja glede na zahteve iz člena 3(1).

3.   Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 19, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da:

4.   Države članice svojo zahtevo podprejo z dokazi na podlagi odstavkov 1, 2 in 3. Pri zahtevah na podlagi odstavka 3 lahko ti dokazi zajemajo informacije o novih ponudbah proizvodov, storitev, programske opreme ali funkcij, ki vzbujajo pomisleke glede tekmovalnosti in pravičnosti, če se te izvajajo v okviru obstoječih jedrnih platformnih storitev ali kako drugače.

5.   Komisija v štirih mesecih po prejemu zahteve na podlagi tega člena preuči, ali obstajajo utemeljeni razlogi za začetek preiskave trga na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3. Komisija rezultate svoje ocene objavi.

1.   Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme na podlagi členov 3 in 4, člena 8(2), členov 9, 10, 16 do 20 in 24, člena 25(1) ter členov 29, 30 in 31. V tej objavi se navedejo imena strank in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi sankcijami.

2.   V objavi se upošteva pravni interes vratarjev ali tretjih strani v zvezi z varstvom njihovih zaupnih informacij.

1.   Komisija do 3. maja 2026 in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.   Z ocenami oceni, ali so bili cilji te uredbe, da se zagotovijo tekmovalni in pravični trgi, doseženi, oceni pa tudi učinek te uredbe na poslovne uporabnike, zlasti MSP, in končne uporabnike. Poleg tega Komisija oceni, ali se lahko področje uporabe člena 7 razširi na spletne storitve družbenega mreženja.

3.   Z ocenami se ugotovi, ali je treba zaradi zagotavljanja tekmovalnosti in pravičnosti digitalnih trgov v Uniji spremeniti pravila, med drugim glede seznama jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter njihovega izvrševanja. Komisija na podlagi ocen sprejme ustrezne ukrepe, med katerimi so lahko zakonodajni predlogi.

4.   Pristojni organi držav članic zagotovijo vse ustrezne informacije, ki so jim na voljo in ki jih lahko Komisija potrebuje za pripravo poročila iz odstavka 1.