search


keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/1925 SL cercato: 'sklepa' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index sklepa:


whereas sklepa:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1673

 

Člen 5

Obveznosti vratarjev

1.   Vratar mora izpolnjevati vse obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako od njegovih jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

2.   Vratar ne sme:

(a)

obdelovati osebnih podatkov končnih uporabnikov storitev tretjih strani, ki uporabljajo jedrne platformne storitve vratarja, za namen zagotavljanja storitev spletnega oglaševanja;

(b)

združevati osebnih podatkov iz zadevnih jedrnih platformnih storitev z osebnimi podatki iz drugih jedrnih platformnih storitev ali katerih koli drugih storitev, ki jih zagotavlja vratar, ali z osebnimi podatki iz storitev tretjih strani;

(c)

uporabljati osebnih podatkov iz zadevne jedrne platformne storitve navzkrižno pri drugih storitvah, ki jih vratar zagotavlja ločeno, vključno z drugimi jedrnimi platformnimi storitvami, in obratno ter

(d)

vpisovati končnih uporabnikov v druge storitve vratarja, da bi združil osebne podatke,

razen kadar je imel končni uporabnik izrecno izbiro in je dal privolitev v smislu člena 4, točka 11, in člena 7 Uredbe (EU) 2016/679.

Kadar končni uporabnik zavrne privolitev, dano za namene iz prvega pododstavka, ali jo prekliče, vratar ne ponovi svoje zahteve za privolitev za isti namen več kot enkrat v obdobju enega leta.

Ta odstavek ne posega v možnost vratarja, da se po potrebi opre na člen 6(1), točke (c), (d) in (e), Uredbe (EU) 2016/679.

3.   Vratar poslovnim uporabnikom ne preprečuje, da bi končnim uporabnikom ponujali enake proizvode ali storitve prek spletnih posredniških storitev tretjih strani ali prek lastnega neposrednega spletnega prodajnega kanala po cenah ali pod pogoji, ki se razlikujejo od cen ali pogojev, ponujenih prek spletnih posredniških storitev vratarja.

4.   Vratar poslovnim uporabnikom brezplačno omogoča, da končnim uporabnikom, ki so jih pridobili prek njegove jedrne platformne storitve ali prek drugih kanalov, sporočajo in promovirajo ponudbe, tudi pod drugačnimi pogoji, ter da sklepajo pogodbe s tistimi končnimi uporabniki, ne glede na to, ali v ta namen uporabljajo jedrne platformne storitve vratarja.

5.   Vratar končnim uporabnikom omogoča, da imajo prek njegovih jedrnih platformnih storitev dostop do vsebine, naročnin, funkcij ali drugih elementov, tako da jih uporabljajo s pomočjo programske aplikacije poslovnega uporabnika, tudi kadar so ti končni uporabniki takšne elemente pridobili od zadevnega poslovnega uporabnika, ne da bi uporabljali jedrne platformne storitve vratarja.

6.   Vratar poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom neposredno ali posredno ne preprečuje ali jih ne omejuje, da bi se v zvezi s kakršnim koli vprašanjem nespoštovanja zadevnega prava Unije ali nacionalnega prava s strani vratarja, kar zadeva kakršno koli prakso vratarja, obrnili na ustrezni javni organ, tudi nacionalna sodišča. To ne posega v pravico poslovnih uporabnikov in vratarjev, da v svojih sporazumih določijo zakonite pogoje uporabe mehanizmov za obravnavo pritožb.

7.   Vratar od končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ne zahteva, da uporabljajo, ponujajo storitev identifikacije, spletni brskalnik, plačilno storitev ali tehnične storitve, ki podpirajo zagotavljanje plačilnih storitev, kot so plačilni sistemi za nakupe znotraj aplikacije, tega vratarja ali da zagotavljajo interoperabilnost z njimi, v okviru storitev, ki jih zagotavljajo poslovni uporabniki z uporabo jedrnih platformnih storitev tega vratarja.

8.   Vratar od poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov ne zahteva, da se naročijo na katere koli dodatne jedrne platformne storitve, ki so navedene v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9) ali dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), ali da se registrirajo vanje kot pogoj, da bi lahko uporabljali jedrne platformne storitve tega vratarja, ki so navedene na podlagi tistega člena, do njih dostopali, se vanje vpisali ali registrirali.

9.   Vratar vsakemu oglaševalcu, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci, na zahtevo oglaševalca dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, ki ga objavi oglaševalec, v zvezi s:

(a)

ceno in pristojbinami, ki jih plača zadevni oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, za vsako posamezno zadevno storitev spletnega oglaševanja, ki jo je zagotovil vratar;

(b)

nadomestilom, ki ga je prejel založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, če založnik privoli v izmenjavo tovrstnih informacij, ter

(c)

metriko, na podlagi katere se izračunajo posamezne cene, pristojbine in nadomestila.

V primeru, da založnik ne privoli v izmenjavo informacij v zvezi s prejetim nadomestilom iz prvega pododstavka, točka (b), vratar vsakemu oglaševalcu brezplačno zagotovi informacije o povprečnem dnevnem nadomestilu, ki ga je za zadevne oglase prejel ta založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

10.   Vratar vsakemu založniku, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo založniki, na zahtevo založnika dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, prikazanem v naboru založnika, v zvezi z:

(a)

nadomestilom in pristojbinami, ki jih je plačal zadevni založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, za vsako od zadevnih storitev spletnega oglaševanja, ki jih zagotavlja vratar;

(b)

ceno, ki jo plača oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili, če oglaševalec privoli v izmenjavo tovrstnih informacij, ter

(c)

metriko, na podlagi katere se izračunajo cene in nadomestila.

V primeru da oglaševalec ne privoli v izmenjavo informacij, vratar vsakemu založniku brezplačno zagotovi informacije o povprečni dnevni ceni, ki jo je za zadevne oglase plačal ta oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

Člen 8

Izpolnjevanje obveznosti vratarjev

1.   Vratar mora zagotoviti in dokazati izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe. Ukrepi, ki jih vratar izvaja za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz navedenih členov, morajo biti učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti. Vratar zagotovi, da je izvajanje navedenih ukrepov v skladu s pravom, ki se uporablja, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES, zakonodajo o kibernetski varnosti, varstvu potrošnikov, varnosti proizvodov ter zahtevami glede dostopnosti.

2.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo vratarja na podlagi odstavka 3 tega člena začne postopek na podlagi člena 20.

Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, v katerem določi ukrepe, ki jih mora zadevni vratar izvesti, da bi dejansko izpolnil obveznosti iz členov 6 in 7. Ta izvedbeni akt se sprejme v šestih mesecih od začetka postopka na podlagi člena 20, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Kadar zaradi izogibanja začne postopek na lastno pobudo na podlagi člena 13, lahko taki ukrepi zadevajo obveznosti iz členov 5, 6 in 7.

3.   Vratar lahko zahteva, da se Komisija vključi v postopek, da bi ugotovila, ali so ukrepi, ki jih namerava zadevni vratar izvesti ali jih izvaja z namenom zagotovitve izpolnjevanja obveznosti iz členov 6 in 7, učinkoviti pri doseganju cilja zadevne obveznosti v njegovih posebnih okoliščinah. Komisija sama presodi, ali naj se vključi v ta postopek, pri čemer upošteva načela enakega obravnavanja, sorazmernosti in dobrega upravljanja.

Vratar v svoji zahtevi predloži obrazložitev ukrepov, ki jih namerava izvesti ali jih je izvedel. Vratar poleg tega predloži nezaupno različico svoje obrazložitve, ki se lahko posreduje tretjim stranem na podlagi odstavka 6.

4.   Odstavka 2 in 3 tega člena ne posegata v pristojnosti Komisije v skladu s členi 29, 30 in 31.

5.   Komisija z namenom sprejetja sklepa iz odstavka 2 vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v treh mesecih po začetku postopka na podlagi člena 20. V predhodnih ugotovitvah pojasni ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti za učinkovito obravnavanje predhodnih ugotovitev.

6.   Da se lahko na učinkovit način omogoči, da zainteresirane tretje strani predložijo pripombe, Komisija ob tem, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 5 ali čim prej po tem, objavi nezaupni povzetek primera in ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

7.   Komisija pri določitvi ukrepov na podlagi odstavka 2 zagotovi, da so ukrepi učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti ter sorazmerni glede na posebne okoliščine vratarja in zadevne storitve.

8.   Za opredelitev obveznosti v skladu s členom 6(11) in (12) Komisija oceni tudi, ali predvideni ali izvedeni ukrepi zagotavljajo, da ni več neravnovesja med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov ter da ukrepi sami ne pomenijo prednosti za vratarja, ki je nesorazmerna s storitvijo, ki jo vratar zagotavlja poslovnim uporabnikom.

9.   V zvezi s postopki na podlagi odstavka 2 se lahko Komisija na zahtevo ali na lastno pobudo odloči za njihovo ponovno odprtje, kadar:

(a)

se je bistveno spremenilo katero od dejstev, na katerih je temeljil sklep, ali

(b)

je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah ali

(c)

ukrepi, navedeni v sklepu, niso učinkoviti.

Člen 9

Zadržanje

1.   Kadar vratar v obrazloženi zahtevi dokaže, da bi izpolnjevanje specifične obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z jedrno platformno storitvijo, navedeno v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), zaradi izjemnih okoliščin, ki so zunaj njegovega nadzora, ogrozilo ekonomsko upravičenost njegovega poslovanja v Uniji, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim sklene v celoti ali delno izjemoma zadržati specifično obveznost iz navedene obrazložene zahteve (v nadaljnjem besedilu: sklep o zadržanju). V tem izvedbenem aktu svoj sklep o zadržanju utemelji tako, da opredeli izjemne okoliščine, ki upravičujejo zadržanje. Ta izvedbeni akt se omeji glede na obseg in čas trajanja, ki sta potrebna za odziv na tako grožnjo vratarjevi upravičenosti poslovanja. Komisija si prizadeva ta izvedbeni akt sprejeti brez odlašanja in najpozneje tri mesece po prejemu popolne obrazložene zahteve. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Kadar se odobri zadržanje na podlagi odstavka 1, Komisija svoj sklep o zadržanju pregleda vsako leto, razen če je v njem določen krajši interval. Zadržanje po takem pregledu v celoti ali delno odpravi ali pa ugotovi, da so pogoji iz odstavka 1 še naprej izpolnjeni.

3.   V nujnih primerih lahko Komisija na podlagi obrazložene zahteve vratarja začasno zadrži uporabo specifične obveznosti iz odstavka 1 v zvezi z eno ali več posameznimi jedrnimi platformnimi storitvami še pred sprejetjem sklepa na podlagi navedenega odstavka. Taka zahteva se lahko da in odobri kadar koli pred oceno, ki jo Komisija izvede na podlagi odstavka 1.

4.   Komisija pri oceni zahteve iz odstavkov 1 in 3 upošteva zlasti vpliv izpolnjevanja specifične obveznosti na ekonomsko upravičenost poslovanja vratarja v Uniji in na tretje strani, zlasti MSP in potrošnike. Za zadržanje se lahko uporabljajo pogoji in obveznosti, ki jih Komisija določi za zagotovitev pravičnega ravnovesja med temi interesi in cilji te uredbe.

Člen 10

Izvzetje na podlagi javnega zdravja in javne varnosti

1.   Komisija lahko na podlagi obrazložene zahteve vratarja ali na lastno pobudo sprejme izvedbeni akt, s katerim sklene zadevnega vratarja v celoti ali delno izvzeti iz specifične obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z jedrno platformno storitvijo, navedeno v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), kadar je tako izvzetje utemeljeno na podlagi razlogov iz odstavka 3 tega člena (v nadaljnjem besedilu: sklep o izvzetju). Komisija sklep o izvzetju sprejme v treh mesecih po prejemu popolne obrazložene zahteve in predloži obrazloženo izjavo, v kateri navede razloge za izvzetje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Kadar je izvzetje odobreno na podlagi odstavka 1, Komisija svoj sklep o izvzetju pregleda, če razlog za izvzetje ne obstaja več oziroma vsaj vsako leto. Po takem pregledu Komisija izvzetje v celoti ali deloma odpravi ali sklene, da so pogoji iz odstavka 1 še naprej izpolnjeni.

3.   Izvzetje na podlagi odstavka 1 se lahko odobri samo na podlagi javnega zdravja ali javne varnosti.

4.   V nujnih primerih lahko Komisija na podlagi obrazložene zahteve vratarja ali na lastno pobudo začasno zadrži uporabo specifične obveznosti iz odstavka 1 v zvezi z eno ali več posameznimi jedrnimi platformnimi storitvami še pred sprejetjem sklepa na podlagi navedenega odstavka. Taka zahteva se lahko da in odobri kadar koli pred oceno, ki jo Komisija izvede na podlagi odstavka 1.

5.   Komisija pri oceni zahteve iz odstavkov 1 in 4 upošteva zlasti vpliv izpolnjevanja specifične obveznosti na razloge iz odstavka 3 ter učinke na zadevnega vratarja in tretje strani. Komisija lahko zadržanje uporabi za pogoje in obveznosti, da se zagotovi pravično ravnovesje med cilji, zastavljenimi na podlagi razlogov iz odstavka 3, in cilji te uredbe.

Člen 18

Preiskava trga v zvezi s sistematičnim neizpolnjevanjem obveznosti

1.   Komisija lahko izvede preiskavo trga za preučitev, ali vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti. To preiskavo trga zaključi v 12 mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). Kadar je iz preiskave trga razvidno, da vratar sistematično krši eno ali več obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja v zvezi z zahtevami iz člena 3(1), lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim takemu vratarju naloži kakršne koli ravnalne ali strukturne popravne ukrepe, ki so sorazmerni in potrebni za zagotovitev dejanske skladnosti s to uredbo. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Popravni ukrep, naložen v skladu z odstavkom 1 tega člena, kolikor je tak popravni ukrep sorazmeren in potreben za ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravičnosti in tekmovalnosti, na katero vpliva sistematična neskladnost, lahko vključuje prepoved vratarju, da v omejenem obdobju izvede koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 v zvezi z jedrnimi platformnimi storitvami ali drugimi storitvami, ki se zagotavljajo v digitalnem sektorju, ali v zvezi s storitvami, ki omogočajo zbiranje podatkov, na katere vpliva sistematično neizpolnjevanje obveznosti.

3.   Šteje se, da vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 kadar je Komisija vratarju v osmih letih pred sprejetjem sklepa o začetku preiskave trga zaradi morebitnega sprejetja sklepa na podlagi tega člena v zvezi s katero koli od njegovih jedrnih platformnih storitev izdala vsaj tri sklepe o neizpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 29.

4.   Komisija zadevnemu vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v šestih mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). V svojih predhodnih ugotovitvah pojasni, ali predhodno meni, da so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni, ter za kateri popravni ukrep ali popravne ukrepe predhodno meni, da so potrebni in sorazmerni

5.   Da bi zainteresirane tretje strani lahko učinkovito predložile pripombe, Komisija istočasno, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 4 ali čim prej po tem roku, objavi nezaupni povzetek primera in popravne ukrepe, ki jih namerava naložiti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

6.   Kadar namerava Komisija sprejeti sklep na podlagi odstavka 1 tega člena, tako da zaveze, ki jih ponudi vratar na podlagi člena 25, razglasi za zavezujoče, objavi nezaupni povzetek primera in glavno vsebino zavez. Zainteresirane tretje strani lahko svoje pripombe predložijo v razumnem roku, ki ga določi Komisija.

7.   Komisija lahko med preiskavo trga podaljša njeno trajanje, kadar je tako podaljšanje utemeljeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Podaljšanje se lahko nanaša na rok, do katerega mora Komisija izdati svoje predhodne ugotovitve, ali na rok za sprejetje končnega sklepa. Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov na podlagi tega odstavka ne sme preseči šest mesecev.

8.   Da se zagotovi, da vratar dejansko izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, Komisija redno pregleduje popravne ukrepe, ki jih naloži v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. Komisija ima pravico te popravne ukrepe spremeniti, če po novi preiskavi trga ugotovi, da niso učinkoviti.

Člen 23

Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)

vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)

pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)

vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig ali druge poslovne dokumentacije v kakršni koli obliki;

(d)

zahtevajo, da podjetje ali podjetniško združenje zagotovi dostop do organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in vodenja poslov ter pojasnila v zvezi z njimi, in zabeležijo ali dokumentirajo dana pojasnila s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi;

(e)

zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;

(f)

zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

3.   Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4.   Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6.   Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

7.   Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9.   Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

Člen 24

Začasni ukrepi

Komisija lahko v nujnih primerih zaradi tveganja resne in nepopravljive škode za poslovne uporabnike ali končne uporabnike vratarjev sprejme izvedbeni akt, s katerim odredi začasne ukrepe zoper vratarja na podlagi prima facie ugotovitve kršitve člena 5, 6 ali 7. Ta izvedbeni akt se sprejme samo v okviru postopka, ki se je začel z namenom morebitnega sprejetja sklepa o neizpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 29(1). Uporablja se samo za določeno obdobje in se lahko podaljša, kolikor je to potrebno in primerno. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Člen 29

Neizpolnjevanje obveznosti

1.   Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem navede svojo ugotovitev o neizpolnjevanju obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o neizpolnjevanju obveznosti), kadar ugotovi, da vratar ne izpolnjuje ene ali več naslednjih obveznosti:

(a)

katere koli obveznosti iz člena 5, 6 ali 7;

(b)

ukrepov, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(c)

popravnih ukrepov, naloženih na podlagi člena 18(1);

(d)

začasnih ukrepov, odrejenih na podlagi člena 24, ali

(e)

zavez, ki so bile določene za pravno zavezujoče na podlagi člena 25.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Komisija si sklep o neizpolnjevanju obveznosti prizadeva sprejeti v 12 mesecih po začetku postopka na podlagi člena 20.

3.   Preden Komisija sprejme sklep o neizpolnjevanju obveznosti, zadevnemu vratarju sporoči predhodne ugotovitve. V teh predhodnih ugotovitvah pojasni ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral vratar sprejeti za učinkovito obravnavanje predhodnih ugotovitev.

4.   Kadar namerava Komisija sprejeti sklep o neizpolnjevanju obveznosti, se lahko posvetuje s tretjimi stranmi.

5.   Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, vratarju odredi, da v ustreznem roku preneha z neizpolnjevanjem obveznosti in predloži obrazložitev, kako namerava ta sklep izpolniti.

6.   Vratar predloži Komisiji opis ukrepov, ki jih je sprejel za zagotovitev skladnosti s sklepom o neizpolnjevanju obveznosti.

7.   Kadar se Komisija odloči, da ne bo sprejela sklepa o neizpolnjevanju obveznosti, postopek zaključi s sklepom.

Člen 30

Globe

1.   V sklepu o neizpolnjevanju obveznosti lahko Komisija vratarju naloži globe v višini največ 10 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar ugotovi, da vratar namerno ali iz malomarnosti ne izpolnjuje:

(a)

katere koli obveznosti iz členov 5, 6 in 7;

(b)

ukrepov, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(c)

popravnih ukrepov, naloženih na podlagi člena 18(1);

(d)

začasnih ukrepov, odrejenih na podlagi člena 24, ali

(e)

zavez, ki so bile določene za pravno zavezujoče na podlagi člena 25.

2.   Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti vratarju naloži globe v višini do 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti ugotovi, da je vratar enako ali podobno kršil obveznost iz člena 5, 6 ali 7 v zvezi z isto jedrno platformno storitvijo, kršitev katere je bila ugotovljena v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, sprejetem v predhodnih osmih letih.

3.   Komisija lahko sprejme sklep, s katerim podjetjem, vključno z vratarji, kadar je to ustrezno, in podjetniškim združenjem naloži globe v višini največ 1 % njihovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, kadar namerno ali iz malomarnosti:

(a)

v roku ne predložijo informacij, ki so potrebne za oceno njihovega imenovanja za vratarje na podlagi člena 3, ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije;

(b)

ne izpolnjujejo obveznosti o uradnem obveščanju Komisije v skladu s členom 3(3);

(c)

ne sporočijo informacij ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 14;

(d)

ne predložijo opisa ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije, ki se zahtevajo na podlagi člena 15;

(e)

v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) ne zagotovijo dostopa do podatkovnih baz, algoritmov ali informacij o testih;

(f)

ne predložijo zahtevanih informacij v roku, določenem na podlagi člena 21(3) ali predložijo netočne, nepopolne ali zavajajoče informacije ali pojasnila, ki se zahtevajo na podlagi člena 21 ali podajo v razgovoru na podlagi člena 22;

(g)

v roku, ki ga določi Komisija, ne popravijo netočnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij, ki jih je predložil predstavnik ali član osebja, ali ne predložijo ali zavrnejo predložitev popolnih informacij o dejstvih v zvezi s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda na podlagi člena 23;

(h)

ne privolijo v inšpekcijski pregled na podlagi člena 23;

(i)

ne izpolnjujejo obveznosti, ki jih je naložila Komisija na podlagi člena 26;

(j)

ne uvedejo funkcije za zagotavljanje skladnosti v skladu s členom 28 ali

(k)

ne izpolnjujejo pogojev za dostop do spisa Komisije na podlagi člena 34(4).

4.   Komisija pri določitvi višine globe upošteva resnost, trajanje in ponavljanje, za globe, naložene na podlagi odstavka 3, pa tudi zamudo, nastalo v postopku.

5.   Kadar se podjetniškemu združenju naloži globa ob upoštevanju prometa njegovih članov na svetovni ravni in podjetniško združenje samo ni plačilno sposobno, je njegova dolžnost, da od svojih članov zahteva prispevke za kritje višine globe.

Kadar ti prispevki članov podjetniškemu združenju niso nakazani v roku, ki ga določi Komisija, lahko Komisija zahteva plačilo globe neposredno od katerega koli podjetja, katerega predstavniki so bili člani zadevnih organov odločanja tega združenja.

Potem ko Komisija zahteva plačilo v skladu z drugim pododstavkom, lahko od katerega koli člana podjetniškega združenja zahteva plačilo razlike, kadar je to potrebno za zagotovitev plačila globe v celoti.

Vendar Komisija plačila na podlagi drugega ali tretjega pododstavka ne zahteva od podjetij, ki dokažejo, da niso izvršila sklepa podjetniškega združenja, s katerim je bila kršena ta uredba, in niso vedela za njegov obstoj ali pa so do njega izkazala odklonilno stališče, preden je Komisija začela postopek na podlagi člena 20.

Finančna obveznost vsakega podjetja za plačilo globe znaša največ 20 % njegovega skupnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu.

Člen 31

Periodične denarne kazni

1.   Komisija lahko sprejme sklep, s katerim naloži podjetjem, vključno z vratarji, kadar je ustrezno, in podjetniškim združenjem periodične denarne kazni v višini največ 5 % povprečnega dnevnega prometa na svetovni ravni v predhodnem poslovnem letu, izračunane od dneva, določenega s tem sklepom, da bi od njih dosegla, da:

(a)

upoštevajo ukrepe, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(b)

upoštevajo sklep na podlagi člena 18(1);

(c)

predložijo pravilne in popolne informacije v roku, ki je določen v zahtevku za informacije, podanem s sklepom na podlagi člena 21;

(d)

v odgovoru na zahtevo na podlagi člena 21(3) zagotovijo dostop do podatkovnih baz, algoritmov in informacij o testih ter predložijo pojasnila v zvezi z njimi, kot je določeno v sklepu, sprejetem na podlagi člena 21;

(e)

privolijo v inšpekcijski pregled, odrejen s sklepom, sprejetim na podlagi člena 23;

(f)

upoštevajo sklep, v katerem so odrejeni začasni ukrepi, sprejeti na podlagi člena 24(1);

(g)

izpolnijo zaveze, ki so bile določene za pravno zavezujoče s sklepom na podlagi člena 25(1);

(h)

upoštevajo sklep na podlagi člena 29(1).

2.   Kadar podjetja ali podjetniška združenja izpolnijo zavezo, za izvršitev katere je bila naložena periodična denarna kazen, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi končni znesek periodične denarne kazni, ki je nižji od zneska iz prvotnega sklepa. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Člen 44

Objava sklepov

1.   Komisija objavi sklepe, ki jih sprejme na podlagi členov 3 in 4, člena 8(2), členov 9, 10, 16 do 20 in 24, člena 25(1) ter členov 29, 30 in 31. V tej objavi se navedejo imena strank in glavna vsebina sklepa, vključno z vsemi naloženimi sankcijami.

2.   V objavi se upošteva pravni interes vratarjev ali tretjih strani v zvezi z varstvom njihovih zaupnih informacij.

Člen 49

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 50

Postopek v odboru

1.   Komisiji pomaga odbor („svetovalni odbor za digitalne trge“). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Komisija sporoči mnenje odbora naslovniku posameznega sklepa skupaj z navedenim sklepom. Mnenje javno objavi skupaj s posameznim sklepom, pri čemer upošteva pravni interes v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti.

Člen 54

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. maja 2023.

Člen 3(6) in (7) ter členi 40, 46, 47, 48, 49 in 50 se uporabljajo od 1. novembra 2022, člen 42 in člen 43 pa od 25. junija 2023.

Vendar če je datum 25. junij 2023 pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena, se začetek uporabe člena 42 in člena 43 odloži do datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 14. septembra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  UL C 286, 16.7.2021, str. 64.

(2)  UL C 440, 29.10.2021, str. 67.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. julija 2022.

(4)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(6)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(8)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(9)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(10)  Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(11)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(12)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(13)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(14)  Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(15)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(16)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(17)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(19)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(20)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(21)  Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).

(22)  UL C 147, 26.4.2021, str. 4.

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(24)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).


PRILOGA

A.   „Splošno“

1.

Namen te priloge je določiti metodologijo za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ za vsako jedrno platformno storitev, našteto v členu 2, točka 2. Priloga je referenca, ki podjetju omogoča, da oceni, ali njegove jedrne platformne storitve dosegajo kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), in bi zato lahko izpolnjevalo zahtevo iz člena 3(1), točka (b). Zato je taka referenca pomembna tudi za kakršno koli širšo oceno v skladu s členom 3(8). Podjetje je odgovorno za kar najboljši približek v skladu s skupnimi načeli in posebno metodologijo iz te priloge. Nobena določba iz te priloge Komisiji ne preprečuje, da od podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, v rokih, določenih v ustreznih določbah te uredbe, zahteva predložitev kakršnih koli informacij, potrebnih za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“. Nobena določba iz te priloge ne bi smela biti pravna podlaga za sledenje uporabnikom. Metodologija iz te priloge prav tako ne posega v nobeno od obveznosti, določenih v tej uredbi, zlasti v členu 3(3) in (8) ter členu 13(3). Konkretno, zahtevana skladnost s členom 13(3) pomeni tudi opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ na podlagi natančnega merjenja ali najboljšega razpoložljivega približka, v skladu z dejanskimi zmogljivostmi podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, za opredelitev in izračun v danem trenutku. Te meritve ali najboljši razpoložljivi približek morajo biti skladni s tistimi, ki so sporočeni na podlagi člena 15, in te tudi vključujejo.

2.

V členu 2, točki 20 in 21, sta opredeljena pojma „končni uporabnik“ in „poslovni uporabnik“, ki sta skupna vsem jedrnim platformnim storitvam.

3.

Za opredelitev in izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ se v tej prilogi uporablja pojem „edinstveni uporabniki“. Pojem „edinstveni uporabniki“ zajema „aktivne končne uporabnike“ in „aktivne poslovne uporabnike“, ki se v določenem časovnem obdobju (tj. mesec za „aktivne končne uporabnike“ in leto za „aktivne poslovne uporabnike“) štejejo samo enkrat za zadevno jedrno platformno storitev, ne glede na to, kolikokrat so jo v tem obdobju uporabljali. To ne posega v dejstvo, da lahko ista fizična ali pravna oseba hkrati predstavlja „aktivnega končnega uporabnika“ ali „aktivnega poslovnega uporabnika“ za različne jedrne platformne storitve.

B.   „Aktivni končni uporabniki“

1.

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi končnimi uporabniki“ se opredeli v skladu z najbolj natančno metriko, ki jo sporoči podjetje, ki zagotavlja kakršne koli jedrne platformne storitve, in sicer:

a.

pri zbiranju podatkov o uporabi jedrnih platformnih storitev v okoljih, v katerih je potreben vpis ali prijava, naj bi bilo tveganje podvajanja na prvi pogled najmanjše, na primer v zvezi z vedenjem uporabnikov na napravah ali platformah. Zato podjetje predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev na podlagi okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, če ti podatki obstajajo;

b.

pri jedrnih platformnih storitvah, do katerih končni uporabniki dostopajo tudi izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, podjetje poleg tega predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov zadevne jedrne platformne storitve na podlagi drugačne metrike, ki zajema tudi končne uporabnike izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, na primer naslovov internetnega protokola, identifikatorjev piškotkov ali drugih identifikatorjev, kot so oznake za radiofrekvenčno identifikacijo, pod pogojem, da so ti naslovi ali identifikatorji objektivno potrebni za zagotavljanje jedrnih platformnih storitev.

2.

Število „mesečno aktivnih končnih uporabnikov“ temelji na povprečnem številu mesečno aktivnih končnih uporabnikov v večjem delu poslovnega leta. S formulacijo „večji del poslovnega leta“ naj bi podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, omogočili, da v danem letu ne upošteva netipičnih vrednosti. Netipične vrednosti so vrednosti, ki se precej razlikujejo od normalnih in predvidljivih vrednosti. Primer takih netipičnih vrednosti bi lahko bil nepričakovan skok ali padec udejstvovanja uporabnikov, do katerega je prišlo v enem samem mesecu poslovnega leta. Vrednosti, povezane s pojavi, ki se ponavljajo vsako leto, kot so letne razprodaje, niso netipične vrednosti.

C.   „Aktivni poslovni uporabniki“

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi poslovnimi uporabniki“ se, kadar je ustrezno, določi na ravni računa, pri čemer vsak posamezni poslovni račun, ki je povezan z uporabo jedrne platformne storitve podjetja, predstavlja edinstvenega poslovnega uporabnika zadevne jedrne platformne storitve. Če se pojem „poslovni račun“ ne uporablja za dano jedrno platformno storitev, zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, število edinstvenih poslovnih uporabnikov določi s sklicevanjem na zadevno podjetje.

D.   „Predložitev informacij“

1.

Podjetje, ki na podlagi člena 3(3) Komisiji predloži informacije o številu aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na jedrno platformno storitev, je odgovorno za to, da so te informacije popolne in točne. V zvezi s tem velja naslednje:

a.

Podjetje je odgovorno za predložitev podatkov za zadevno jedrno platformno storitev, pri čemer se izogiba, da bi bilo preštetih premalo ali preveč aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov (na primer kadar uporabniki dostopajo do jedrnih platformnih storitev prek različnih platform ali naprav).

b.

Podjetje je odgovorno za zagotavljanje natančnih in jedrnatih pojasnil o metodologiji, uporabljeni za pridobitev informacij, in glede morebitnega tveganja za premalo ali preveč preštetih aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev ter glede rešitev, sprejetih za obravnavo tega tveganja.

c.

Podjetje predloži podatke, ki temeljijo na drugačni metriki, kadar ima Komisija pomisleke glede točnosti podatkov, ki jih je predložilo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve.

2.

Za izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“:

a.

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, jedrnih platformnih storitev, ki spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ne opredeli kot različnih predvsem na podlagi tega, ker se zagotavljajo z različnimi domenskimi imeni – najsi bodo vrhnje državne domene (ccTLD) ali generične vrhnje domene (gTLD) – ali na podlagi geografskih atributov;

b.

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, uporabljajo za različne namene, četudi so ti končni uporabniki ali poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2;

c.

podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev oziroma storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih zadevno podjetje ponuja integrirano, vendar pa:

(i)

ne spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ali

(ii)

jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, četudi so ti končni uporabniki in poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, uporabljajo za različne namene.

E.   „Posebne opredelitve pojmov“

V spodnji tabeli so navedene posebne opredelitve pojmov „aktivni končni uporabniki“ in „aktivni poslovni uporabniki“ za posamezno jedrno platformno storitev.

Jedrne platformne storitve

Aktivni končni uporabniki

Aktivni poslovni uporabniki

Spletne posredniške storitve

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno posredniško storitev, na primer z aktivno prijavo, iskanjem, klikanjem ali drsnim premikanjem, ali so prek spletne posredniške storitve vsaj enkrat v mesecu opravili transakcijo.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so na seznamu spletne posredniške storitve imeli celo leto registriran vsaj en proizvod ali so med letom opravili transakcijo, ki jo je omogočila spletna posredniška storitev.

Spletni iskalniki

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni iskalnik, na primer z iskanjem.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov s poslovnimi spletišči (tj. spletišče, ki se uporablja v poslovne ali poklicne namene), ki jih je spletni iskalnik med letom indeksiral ali ki so del njegovega indeksa.

Spletne storitve družbenega mreženja

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno storitev družbenega mreženja, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo ali komentiranjem.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vpisani na seznam podjetij ali imajo poslovni račun v spletni storitvi družbenega mreženja in so na kakršen koli način vsaj enkrat med letom uporabili storitev, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo, komentiranjem ali uporabo njenih orodij za podjetja.

Storitve platform za souporabo videov

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili storitev platforme za souporabo videov, na primer s predvajanjem dela avdiovizualne vsebine, iskanjem ali nalaganjem avdiovizualne vsebine, zlasti videoposnetkov, ki jih ustvarijo uporabniki.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotovili vsaj eno avdiovizualno vsebino, ki je bila naložena ali predvajana v okviru storitve platforme za souporabo videov.

Medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali so v njej sodelovali.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat med letom uporabili poslovni račun ali kako drugače na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali v njej sodelovali, da bi neposredno komunicirali s končnim uporabnikom.

Operacijski sistemi

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili napravo z operacijskim sistemom, ki je bil aktiviran, posodobljen ali rabljen.

Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom objavili, posodobili ali ponudili vsaj eno programsko aplikacijo ali programsko opremo z uporabo programskega jezika ali kakršnih koli orodij za razvoj programske opreme v okviru operacijskega sistema oziroma ki kakor koli delujejo v operacijskem sistemu.

Virtualni pomočnik

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so na kakršen koli način vsaj enkrat v mesecu uporabili virtualnega pomočnika, na primer tako, da so ga aktivirali, zastavili vprašanje, dostopali do storitve z ukazom ali upravljali napravo za pametni dom.

Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom ponudili vsaj eno programsko aplikacijo za virtualnega pomočnika ali funkcionalnost, da bi bila obstoječa programska aplikacija dostopna prek virtualnega pomočnika.

Spletni brskalniki

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni brskalnik, na primer tako, da so v vrstico spletnega brskalnika za naslov URL vnesli vprašanje ali spletni naslov.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, do poslovnih spletišč katerih (tj. spletišč, ki se uporabljajo v poslovne ali poklicne namene) so vsaj enkrat med letom dostopali prek spletnega brskalnika ali ki so med letom ponudili vtičnik, razširitev ali dodatke, ki se uporabljajo v spletnem brskalniku.

Storitve računalništva v oblaku

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabljali storitve računalništva v oblaku zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku v zameno za kakršno koli plačilo, ne glede na to, ali se to plačilo izvede v istem mesecu ali ne.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotavljali kakršne koli storitve računalništva v oblaku, ki so gostovale v infrastrukturi oblaka zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku.

Storitve spletnega oglaševanja

Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora:

število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu.

Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja):

število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu, kar je sprožilo posredniško storitev oglaševanja.

Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora:

število edinstvenih oglaševalcev, ki so med letom prikazali vsaj en oglas.

Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja):

število edinstvenih poslovnih uporabnikov (vključno z oglaševalci, založniki ali drugimi posredniki), ki so med letom imeli interakcijo prek posredniške storitve oglaševanja ali so to storitev uporabljali.



whereas









keyboard_arrow_down