search


keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/1925 SL cercato: 'obvesti' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl




whereas obvesti:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 989

 

Člen 3

Imenovanje vratarjev

1.   Podjetje se imenuje za vratarja, če:

(a)

ima znaten vpliv na notranji trg;

(b)

zagotavlja jedrno platformno storitev, ki je pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, ter

(c)

ima pri izvajanju svojih dejavnosti utrjen in trajen položaj ali se predvideva, da bo tak položaj imelo v bližnji prihodnosti.

2.   Predpostavlja se, da podjetje izpolnjuje zadevne zahteve iz odstavka 1:

(a)

kar zadeva odstavek 1, točka (a), kadar v vsakem od zadnjih treh poslovnih let ustvari letni promet v Uniji, ki je enak ali višji 7,5 milijarde EUR ali kadar njegova povprečna tržna kapitalizacija ali njegova enakovredna pravična tržna vrednost v zadnjem poslovnem letu znaša najmanj 75 milijard EUR in isto jedrno platformno storitev zagotavlja v najmanj treh državah članicah;

(b)

kar zadeva odstavek 1, točka (b), kadar zagotavlja jedrno platformno storitev, ki ima v zadnjem poslovnem letu vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji, in vsaj 10 000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov s sedežem v Uniji, opredeljenih in izračunanih v skladu z metodologijo in kazalniki iz Priloge;

(c)

kar zadeva odstavek 1, točka (c), kadar so bile mejne vrednosti iz točke (b) tega odstavka dosežene v vsakem od zadnjih treh poslovnih let.

3.   Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, dosega vse mejne vrednosti iz odstavka 2, o tem uradno obvesti Komisijo brez odlašanja in najpozneje v dveh mesecih po izpolnitvi teh mejnih vrednosti in ji predloži zadevne informacije iz odstavka 2. V to uradno obvestilo se vključijo zadevne informacije iz odstavka 2 za vsako jedrno platformno storitev podjetja, ki izpolnjuje mejne vrednosti iz odstavka 2, točka (b). Kadar dodatna jedrna platformna storitev, ki jo zagotavlja podjetje, ki je bilo predhodno imenovano za vratarja, dosega mejne vrednosti iz odstavka 2, točki (b) in (c), to podjetje o tem uradno obvesti Komisijo v 2 mesecih po tem, ko so bili dosežene te mejne vrednosti.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev, Komisije ne obvesti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in v roku, ki ga Komisija določi v zahtevi za informacije na podlagi člena 21, ne predloži vseh ustreznih informacij, ki jih Komisija potrebuje, da lahko zadevno podjetje imenuje za vratarja na podlagi odstavka 4 tega člena, ima Komisija še vedno pravico, da to podjetje imenuje za vratarja na podlagi informacij, ki so ji na voljo.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, izpolni zahtevo po informacijah na podlagi drugega pododstavka tega odstavka ali kadar so informacije predložene po poteku roka iz navedenega pododstavka, Komisija uporabi postopek iz odstavka 4.

4.   Komisija za vratarja brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v roku 45 delovnih dni po prejemu popolnih informacij iz odstavka 3 imenuje podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2.

5.   Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, lahko skupaj s svojim uradnim obvestilom predloži dovolj dobro utemeljene argumente v dokaz, da, čeprav izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2, zaradi okoliščin, v katerih se opravlja zadevna jedrna platformna storitev, izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1.

Kadar Komisija meni, da argumenti, ki jih podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži na podlagi prvega pododstavka, niso dovolj utemeljeni, ker očitno niso omajali domnev iz odstavka 2 tega člena, lahko te argumente v roku iz odstavka 4 zavrne brez uporabe postopka iz člena 17(3).

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži tako dobro utemeljene argumente, da očitno omajajo domneve iz odstavka 2 tega člena, lahko Komisija ne glede na prvi pododstavek tega odstavka v roku iz odstavka 4 tega člena začne postopek iz člena 17(3).

Če Komisija ugotovi, da podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ni moglo dokazati, da zadevne jedrne platformne storitve, ki jih zagotavlja, ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1 tega člena, to podjetje imenuje za vratarja v skladu s postopkom iz člena 17(3).

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe, tako da določi metodologijo za ugotavljanje, ali so dosežene kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2 tega člena, in za redno prilagajanje te metodologije tržnim in tehnološkim spremembam, kadar je to potrebno.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za spremembo te uredbe s posodobitvijo metodologije in seznama kazalnikov iz Priloge.

8.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 za vratarja imenuje vsako podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 1 tega člena, vendar ne dosega vseh mejnih vrednosti iz odstavka 2 tega člena.

Komisija v ta namen upošteva nekatere ali vse naslednje elemente, kolikor so relevantni za zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve:

(a)

velikost, vključno s prometom in tržno kapitalizacijo, poslovanje in položaj navedenega podjetja;

(b)

število poslovnih uporabnikov, ki uporabljajo jedrno platformno storitev za doseganje končnih uporabnikov, in število končnih uporabnikov;

(c)

mrežne učinke in prednosti na podlagi podatkov, zlasti v zvezi z dostopom tega podjetja do osebnih podatkov in neosebnih podatkov in njihovim zbiranjem ali analitično zmogljivostjo;

(d)

kakršne koli učinke v zvezi z obsegom in področjem uporabe, od katerih ima podjetje koristi, med drugim glede podatkov in po potrebi glede njegovih dejavnosti zunaj Unije;

(e)

vezanost poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov na podjetje, vključno s stroški menjave in pristranskim ravnanjem, ki zmanjšuje zmožnost poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov za menjavo ali večdomnost;

(f)

konglomeratno podjetniško strukturo ali vertikalno integracijo tega podjetja, ki na primer podjetju omogoča navzkrižno subvencioniranje, združevanje podatkov iz različnih virov ali izkoriščanje svojega položaja, ali

(g)

druge strukturne značilnosti poslovanja ali storitev.

Komisija pri izvajanju ocene iz tega odstavka upošteva predvidljiv razvoj v zvezi z elementi iz drugega pododstavka, vključno z vsemi načrtovanimi koncentracijami, ki vključujejo drugo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev in ki ne dosega kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2, ne izpolnjuje precejšnjega dela preiskovalnih ukrepov, ki jih je odredila Komisija, in se to nadaljuje po tem, ko je bilo podjetje pozvano, da jih v razumnem roku izvede in predloži ugotovitve, lahko Komisija to podjetje imenuje za vratarja na podlagi dejstev, ki so ji na voljo.

9.   Komisija za vsako podjetje, ki je imenovano za vratarja na podlagi odstavka 4 ali 8, v sklepu o imenovanju navede zadevne jedrne platformne storitve, ki se opravljajo v okviru tega podjetja in ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v odstavku 1, točka (b).

10.   Vratar mora izpolniti obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v šestih mesecih po vključitvi jedrne platformne storitve v sklep o imenovanju na podlagi odstavka 9 tega člena.

Člen 14

Obveznost obveščanja o koncentracijah

1.   Vratar obvesti Komisijo o vsaki nameravani koncentraciji v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, kadar subjekti, ki se združujejo, ali cilj koncentracije zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov, ne glede na to, ali je treba o njih uradno obvestiti Komisijo v skladu z navedeno uredbo ali pristojni nacionalni organ za varstvo konkurence v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

Vratar Komisijo obvesti o taki koncentraciji pred izvedbo koncentracije in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

2.   V obvestilu, ki ga pošlje vratar na podlagi odstavka 1, se navedejo vsaj podjetja, ki jih koncentracija zadeva, njihov letni promet v Uniji in na svetovni ravni, njihova področja dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so neposredno povezane s koncentracijo, in transakcijsko vrednost pogodbe ali oceno transakcijske vrednosti, skupaj s povzetkom koncentracije, vključno z njeno naravo in utemeljitvijo ter seznamom držav članic, ki jih koncentracija zadeva.

obvestilu, ki ga pošlje vratar, se za vse zadevne jedrne platformne storitve navede tudi njihov letni promet v Uniji, število njihovih letnih aktivnih poslovnih uporabnikov in število mesečnih aktivnih končnih uporabnikov.

3.   Če po koncentraciji iz odstavka 1 tega člena dodatne jedrne platformne storitve posamezno dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), zadevni vratar o tem obvesti Komisijo v dveh mesecih od izvedbe koncentracije in Komisiji predloži informacije iz člena 3(2).

4.   Komisija pristojne organe držav članic obvesti o vseh obvestilih, ki jih prejme na podlagi odstavka 1, in vsako leto objavi seznam pridobitev, o katerih so jo vratarji obvestili na podlagi navedenega odstavka.

Komisija upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

5.   Pristojni organi držav članic lahko na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, od Komisije zahtevajo preučitev koncentracije na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 139/2004.

Člen 22

Pooblastilo za opravljanje razgovorov in sprejemanje izjav

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe opravi razgovor z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki v razgovor privolijo, zaradi zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave. Komisija ima pravico, da take razgovore zabeleži s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

2.   Kadar razgovor na podlagi odstavka 1 tega člena poteka v prostorih podjetja, Komisija o tem obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere poteka razgovor. Če ta organ tako zahteva, lahko njegovi uradniki pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila Komisija.

Člen 23

Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)

vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)

pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)

vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig ali druge poslovne dokumentacije v kakršni koli obliki;

(d)

zahtevajo, da podjetje ali podjetniško združenje zagotovi dostop do organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in vodenja poslov ter pojasnila v zvezi z njimi, in zabeležijo ali dokumentirajo dana pojasnila s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi;

(e)

zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;

(f)

zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

3.   Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4.   Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6.   Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

7.   Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9.   Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

Člen 27

Informacije tretjih strani

1.   Vse tretje strani, vključno s poslovnimi uporabniki, konkurenti ali končnimi uporabniki jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), ter njihovi predstavniki lahko nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali Komisijo neposredno obvestijo o kakršni koli praksi ali ravnanju vratarjev, ki spada v področje uporabe te uredbe.

2.   Nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), in Komisija imata polno diskrecijsko pravico glede ustreznih ukrepov in nista obvezana ukrepati na podlagi prejetih informacij.

3.   Kadar nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na podlagi informacij, prejetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, ugotovi, da bi lahko prišlo do neskladnosti s to uredbo, te informacije posreduje Komisiji.

Člen 33

Zastaralni roki za izvrševanje kazni

1.   Pooblastilo Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih na podlagi členov 30 in 31, zastara v petih letih.

2.   Rok začne teči od dne, ko sklep postane pravnomočen.

3.   Zastaralni rok za izvrševanje kazni se pretrga:

(a)

z uradnim obvestilom o sklepu o spremembi prvotnega zneska globe ali periodične denarne kazni ali zavrnitvi vloge za spremembo ali

(b)

z vsakim ukrepom Komisije ali države članice na zahtevo Komisije, katerega namen je doseči izvršitev plačila globe ali periodične denarne kazni.

4.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova.

5.   Zastaralni rok za izvršitev kazni se prekine za toliko časa, dokler:

(a)

traja plačilni rok ali

(b)

je zamrznjena izvršitev plačila na podlagi odločbe Sodišča ali odločbe nacionalnega sodišča.

Člen 38

Sodelovanje in usklajevanje z nacionalnimi pristojnimi organi, ki izvršujejo pravila o konkurenci

1.   Komisija in nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), sodelujejo med seboj in se obveščajo o svojih izvršilnih ukrepih prek Evropske mreže za konkurenco. Pooblaščeni so, da si medsebojno zagotavljajo informacije v zvezi s katerim koli dejanskim ali pravnim vprašanjem, vključno z zaupnimi informacijami. Kadar pristojni organ ni član Evropske mreže za konkurenco, Komisija uredi vse potrebno za sodelovanje in izmenjavo informacij s temi organi o primerih v zvezi z izvrševanjem te uredbe in izvrševanjem primerov iz člena 1(6). Takšno ureditev lahko določi z izvedbenim aktom iz člena 46(1), točka (l).

2.   Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), začeti preiskavo o vratarjih na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), pisno obvesti Komisijo o prvem formalnem preiskovalnem ukrepu, preden ga začne izvajati ali takoj po tem. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

3.   Kadar namerava nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), vratarjem naložiti obveznosti na podlagi nacionalne zakonodaje iz člena 1(6), Komisiji najpozneje 30 dni pred sprejetjem tega ukrepa predloži njegov osnutek in razloge zanj. Pri začasnih ukrepih nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), Komisiji predloži osnutek predvidenih ukrepov čim prej, najpozneje pa takoj po sprejetju takih ukrepov. Te informacije se lahko dajo na voljo tudi nacionalnim pristojnim organom drugih držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6).

4.   Mehanizmi obveščanja iz odstavkov 2 in 3 se ne uporabljajo za sklepe, predvidene v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

5.   Informacije, izmenjane na podlagi odstavkov 1 do 3 tega člena, se izmenjujejo in uporabljajo le za namene usklajevanja izvrševanja te uredbe in pravil iz člena 1(6).

6.   Komisija lahko zaprosi nacionalne pristojne organe držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), da pomagajo pri kakršnih koli preiskavah trga na podlagi te uredbe.

7.   Kadar ima nacionalni pristojni organ držav članic, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), pristojnost in zadevna preiskovalna pooblastila v skladu z nacionalnim pravom, lahko na lastno pobudo preiskuje primere morebitne neskladnosti s členi 5, 6 in 7 te uredbe na svojem ozemlju. Ta organ pred sprejetjem prvega formalnega preiskovalnega ukrepa o tem pisno obvesti Komisijo.

Če Komisija začne postopek na podlagi člena 20, nacionalni pristojni organi držav članic, ki izvršujejo pravila iz člena 1(6), ne morejo več izvesti takšne preiskave oziroma se preiskava zaključi, kadar že poteka. Ti organi poročajo Komisiji o ugotovitvah preiskave, da bi Komisijo podprli v njeni vlogi edinega organa, ki izvršuje to uredbo.

Člen 46

Izvedbene določbe

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobno ureditev za uporabo v zvezi z:

(a)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev na podlagi člena 3;

(b)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi tehničnih ukrepov, ki jih vratarji izvedejo za zagotovitev skladnosti s členom 5, 6 ali 7;

(c)

operativnimi in tehničnimi ureditvami za izvajanje interoperabilnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, na podlagi člena 7;

(d)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi člena 8(3);

(e)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi členov 9 in 10;

(f)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi regulativnih poročil, predloženih na podlagi člena 11;

(g)

metodologijo in postopkom za revidirani opis tehnik, ki se uporabljajo za oblikovanje profilov potrošnikov, iz člena 15(1); Komisija se pri pripravi osnutka zadevnega izvedbenega akta posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, lahko pa tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov, civilno družbo in drugimi ustreznimi strokovnjaki;

(h)

obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev, izvedenih na podlagi členov 14 in 15;

(i)

praktičnimi ureditvami postopkov v zvezi s preiskavami trga na podlagi členov 17, 18 in 19 ter postopki na podlagi členov 24, 25 in 29;

(j)

praktičnimi ureditvami za uveljavljanje pravice do zaslišanja, določene v členu 34;

(k)

praktičnimi ureditvami za pogoje razkritja iz člena 34;

(l)

praktičnimi ureditvami za sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in nacionalnimi organi iz členov 37 in 38, ter

(m)

praktičnimi ureditvami za izračun in podaljšanje rokov.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1, točke (a) do (k) in točka (m), tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Izvedbeni akt iz odstavka 1, točka (l), tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(3).

3.   Komisija pred sprejetjem katerega koli izvedbenega akta na podlagi odstavka 1 objavi njegov osnutek in pozove vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe v roku, ki ni krajši od enega meseca.

Člen 49

Izvajanje prenosa pooblastila

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.


whereas









keyboard_arrow_down