search


keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2854 SL cercato: 'splošne' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index splošne:


whereas splošne:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 605

 

Člen 10

Reševanje sporov

1.   Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2.   Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3.   Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4.   Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5.   Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

je nepristranski in neodvisen ter mora sprejemati odločitve v skladu z jasnim, nediskriminatornim in pravičnim poslovnikom;

(b)

ima potrebno strokovno znanje, zlasti v zvezi z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno z nadomestilom, ter o dajanju podatkov na voljo na pregleden način, kar mu omogoča, da učinkovito določi te pogoje;

(c)

je enostavno dostopen preko elektronske komunikacijske tehnologije;

(d)

je sposoben sprejemati odločitve hitro, učinkovito in stroškovno ugodno v vsaj enem uradnem jeziku Unije.

6.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7.   Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8.   Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9.   Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10.   Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

(a)

združene rezultate sporov;

(b)

povprečno trajanje reševanja sporov;

(c)

najpogostejše razloge za spore.

11.   Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12.   Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13.   Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

Člen 15

Izjemna potreba po uporabi podatkov

1.   Izjemna potreba po uporabi določenih podatkov v smislu tega poglavja je časovno in po obsegu omejena, šteje pa se, da obstaja samo v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

kadar so zahtevani podatki potrebni za odziv na splošno nevarnost in organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ne more pravočasno in učinkovito ter pod enakimi pogoji takih podatkov pridobiti na drug način;

(b)

v okoliščinah, ki niso zajete v točki (a), in samo glede neosebnih podatkov, kadar:

(i)

organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije deluje na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava in opredeli posebne podatke, brez katerih ne more izpolniti posebne naloge, ki se izvaja v javnem interesu in ki je izrecno določena z zakonom, kot je priprava uradne statistike ali ublažitev splošne nevarnosti ali okrevanje po njej, in

(ii)

je organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije izčrpal vse druge razpoložljive načine za pridobitev takih podatkov, tudi nakup neosebnih podatkov na trgu s ponujanjem tržnih cen ali uveljavljanje obstoječih obveznosti dajanja podatkov na voljo ali sprejetje novih zakonodajnih ukrepov, ki bi lahko zagotovili pravočasno razpoložljivost podatkov.

2.   Odstavek 1, točka (b), se ne uporablja za mikropodjetja in mala podjetja.

3.   Obveznost dokazovanja, da organ javnega sektorja ni mogel pridobiti neosebnih podatkov z nakupom na trgu, se ne uporablja, kadar je posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu, priprava uradne statistike in kadar nakup takih podatkov ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 33

Bistvene zahteve glede interoperabilnosti podatkov, mehanizmov in storitev za souporabo podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov

1.   Udeleženci v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem, izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve za olajšanje interoperabilnosti podatkov ter mehanizmov in storitev souporabe podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki so interoperabilni okviri za specifični namen ali sektor ali medsektorski interoperabilni okviri skupnih standardov in praks za dajanje v souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim za razvoj novih izdelkov in storitev, znanstvenih raziskav ali pobud civilne družbe:

(a)

vsebina nabora podatkov, omejitve uporabe, licence, metodologija zbiranja podatkov, kakovost podatkov in nezanesljivost se ustrezno opišejo, po potrebi v strojno berljivi obliki, tako da je prejemniku omogočeno iskanje podatkov, dostop do njih in njihova uporaba;

(b)

strukture podatkov, oblike zapisov podatkov, besednjaki, klasifikacijske sheme, taksonomije in šifranti, kadar so na voljo, se opišejo na javno dostopen in dosleden način;

(c)

tehnična sredstva za dostop do podatkov, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje, ter njihovi pogoji uporabe in kakovost storitve se ustrezno opišejo, da se omogoči samodejen dostop do podatkov in njihov prenos med strankami, tudi neprekinjeno, z masovnim prenosom ali v realnem času v strojno berljivi obliki, kadar je to tehnično izvedljivo in ne ovira dobrega delovanja povezanega izdelka;

(d)

po potrebi se zagotovijo sredstva za omogočanje interoperabilnosti orodij za avtomatizacijo izvajanja sporazumov o souporabi podatkov, kot so pametne pogodbe.

Zahteve so lahko splošne narave ali se nanašajo na posamezne sektorje, pri čemer v celoti upoštevajo medsebojno povezanost z zahtevami iz drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 te uredbe za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo bistvenih zahtev iz odstavka 1 tega člena v zvezi s tistimi zahtevami, ki zaradi svoje narave ne morejo imeti nameravanega učinka, če niso podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije, ter da se ustrezno upošteva tehnološki in tržni razvoj.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov upošteva nasvet EDIB v skladu s členom 42, točka (c)(iii).

3.   Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, sklici na katere so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, kolikor navedene zahteve zajemajo taki harmonizirani standardi ali njihovi deli.

4.   Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

5.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je na podlagi člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala osnutek harmoniziranega standarda, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in:

(i)

zahteva ni bila sprejeta;

(ii)

harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo ter

(b)

Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

6.   Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 5 tega člena izpolnjeni.

7.   Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

8.   Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih in izpolnjujejo skupne specifikacije, določene z izvedbenimi akti iz odstavka 5 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih delih.

9.   Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 5 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

10.   Ko država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti Komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

11.   Komisija lahko ob upoštevanju predloga EDIB v skladu s členom 30, točka (h), Uredbe (EU) 2022/868 sprejme smernice za določitev interoperabilnih okvirov splošnih standardov in praks za delovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov.


whereas









keyboard_arrow_down