keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

1.   Pogodbeni pogoj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi za kršitev ali prenehanje obveznosti v zvezi s podatki, ki jih je podjetje enostransko naložilo drugemu podjetju, za slednje podjetje ni zavezujoč, če je nepošten.

2.   Pogodbeni pogoj, ki ustreza obveznim določbam prava Unije, ali določbam prava Unije, ki bi se uporabljale, če pogodbeni pogoji ne bi urejali vprašanja, se ne šteje za nepoštenega.

3.   Pogodbeni pogoj je nepošten, če je take narave, da njegova uporaba močno odstopa od dobre poslovne prakse pri dostopanju do podatkov in njihovi uporabi in je v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem.

4.   Pogodbeni pogoj se za namene odstavka 3 zlasti šteje za nepoštenega, če je njegov cilj ali posledica:

5.   Domneva se, da je pogodbeni pogoj za namene odstavka 3 nepošten, če je njegov cilj ali posledica:

Točka (g) prvega pododstavka ne vpliva na pogoje, s katerimi si stranka, ki je enostransko naložila pogoj, pridržuje pravico, da enostransko spremeni pogoje pogodbe za nedoločen čas, pod pogojem, da je v pogodbi določen utemeljen razlog za take enostranske spremembe, da mora pogodbena stranka, ki je enostransko uvedla pogoj, drugi pogodbeni stranki v primernem roku posredovati ustrezno obvestilo o vsaki taki nameravani spremembi in da lahko druga pogodbena stranka v primeru spremembe pogodbo brezplačno odpove.

6.   Šteje se, da je pogodbeni pogoj enostransko naložen v smislu tega člena, če ga je predložila ena pogodbena stranka, druga pogodbena stranka pa ni mogla vplivati na njegovo vsebino, čeprav se je skušala pogajati o njem. Pogodbena stranka, ki je predložila pogodbeni pogoj, nosi dokazno breme, da ta pogoj ni bil enostransko naložen. Pogodbena stranka, ki je predložila sporni pogodbeni pogoj, ne more trditi, da je pogodbeni pogoj nepošten.

7.   Kadar je nepošteni pogodbeni pogoj mogoče ločiti od preostalih pogodbenih pogojev, so preostali pogoji zavezujoči.

8.   Ta člen se ne uporablja za pogodbene pogoje, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe, niti za ustreznost cene glede na podatke, dobavljene v zameno.

9.   Stranke pogodbe, ki jo zajema odstavek 1, ne izključijo uporabe tega člena, odstopajo od njega ali spreminjajo njegovih učinkov.

1.   Izjemna potreba po uporabi določenih podatkov v smislu tega poglavja je časovno in po obsegu omejena, šteje pa se, da obstaja samo v katerem koli od naslednjih primerov:

2.   Odstavek 1, točka (b), se ne uporablja za mikropodjetja in mala podjetja.

3.   Obveznost dokazovanja, da organ javnega sektorja ni mogel pridobiti neosebnih podatkov z nakupom na trgu, se ne uporablja, kadar je posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu, priprava uradne statistike in kadar nakup takih podatkov ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom.

1.   To poglavje ne vpliva na obveznosti, ki so v pravu Unije ali nacionalnem pravu določene za poročanje, izpolnjevanje zahtev za dostop do informacij ali dokazovanje ali preverjanje izpolnjevanja pravnih obveznosti.

2.   To poglavje se ne uporablja za organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije, ki izvajajo dejavnosti preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali upravnih prekrškov ali izvrševanja kazenskih sankcij, ali za carinsko ali davčno upravo. To poglavje ne vpliva na veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj ali upravnih prekrškov ali izvrševanju kazenskih ali upravnih sankcij ali o carinski ali davčni upravi.

1.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

2.   Zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo Komisijo o svojih zahtevah.

3.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4.   Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5.   Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6.   Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

1.   Imetnik podatkov, ki prejme zahtevo, da na podlagi tega poglavja da podatke na voljo, te podatke brez nepotrebnega odlašanja da na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je podatke zahteval, pri čemer upošteva potrebne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe.

2.   Brez poseganja v posebne potrebe glede razpoložljivosti podatkov, opredeljene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve, da da podatke na voljo na podlagi tega poglavja, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve za podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost, v drugih primerih izjemne potrebe pa brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 delovnih dneh po prejemu take zahteve, in sicer iz katerega koli od naslednjih razlogov:

3.   Če se imetnik podatkov odloči, da zahtevo zavrne ali zahteva njeno spremembo v skladu z odstavkom 2, točka (b), navede identiteto organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije, ki je že prej vložil zahtevo za isti namen.

4.   Kadar zahtevani podatki vključujejo osebne podatke, imetnik podatkov ustrezno anonimizira podatke, razen kadar je za izpolnitev zahteve, da se podatki dajo na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije potrebno razkritje osebnih podatkov. V takih primerih imetnik podatkov psevdonimizira podatke.

5.   Kadar želi organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije izpodbijati zavrnitev imetnika podatkov, da bi dal na voljo zahtevane podatke, ali kadar želi imetnik podatkov izpodbijati zahtevo, vprašanja pa ni mogoče razrešiti z ustrezno spremembo zahteve, se zadeva predloži pristojnemu organu, imenovanemu na podlagi člena 37, države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke na podlagi zahteve, vložene na podlagi člena 14:

2.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka, organ Unije ali tretja oseba, ki prejme podatke na podlagi tega poglavja:

3.   Razkritje poslovnih skrivnosti organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije se zahteva le v obsegu, v katerem je nujno potrebno za doseganje namena zahteve na podlagi člena 15. V takem primeru imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, določi, kateri podatki se varujejo kot poslovne skrivnosti, vključno z ustreznimi metapodatki. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije pred razkritjem poslovne skrivnosti sprejme vse potrebne in ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za ohranitev zaupnosti poslovnih skrivnosti, po potrebi tudi uporabo vzorčnih pogodbenih pogojev, tehničnih standardov in kodeksov ravnanja.

4.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije je odgovoren za varnost podatkov, ki jih prejme.

1.   Imetniki podatkov, razen mikropodjetij in malih podjetij, dajo podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost na podlagi člena 15(1), točka (a), na voljo brezplačno. Če imetnik podatkov to zahteva, mu organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke, za to zagotovi javno priznanje.

2.   Imetnik podatkov je upravičen do poštenega nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b). Tako nadomestilo krije tehnične in organizacijske stroške, nastale zaradi izpolnitve zahteve, ter po potrebi tudi stroške anonimizacije, psevdonimizacije, združevanja in tehnične prilagoditve in razumno maržo. Imetnik podatkov na zahtevo organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije da na voljo informacije o podlagi za izračun stroškov in razumne marže.

3.   Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar nadomestilo za dajanje podatkov na voljo zahteva mikropodjetje ali malo podjetje.

4.   Imetniki podatkov niso upravičeni do nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b), kadar je posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu, priprava uradne statistike in kadar nakup podatkov ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom. Države članice uradno obvestijo Komisijo, če nakup podatkov za pripravo uradne statistike ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom.

5.   Kadar se organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ne strinja z ravnjo nadomestila, ki ga zahteva imetnik podatkov, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ima pravico do dajanja podatkov, prejetih na podlagi tega poglavja, v souporabo:

2.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1, delujejo nepridobitno ali v okviru poslanstva javnega interesa, priznanega v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Mednje ne spadajo organizacije, na katere imajo komercialna podjetja znaten vpliv, ki bo verjetno imel za posledico prednostni dostop do izsledkov raziskav.

3.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, izpolnjujejo iste obveznosti, kot veljajo za organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije na podlagi člena 17(3) in člena 19.

4.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, lahko ne glede na člen 19(1), točka (c), hranijo prejete podatke za namen, za katerega so bili zahtevani, do šest mesecev po tem, ko so organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije te podatke izbrisali.

5.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije namerava posredovati ali dati na voljo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke, ter navede identiteto in kontaktne podatke organizacije ali posameznika, ki prejme podatke, namen posredovanja ali dajanja podatkov na voljo, obdobje, v katerem se bodo podatki uporabljali, ter sprejete ukrepe tehnične zaščite in organizacijske ukrepe, tudi kadar gre za osebne podatke ali poslovne skrivnosti. Kadar se imetnik podatkov ne strinja s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije sodelujejo in drug drugemu pomagajo pri doslednem izvajanju tega poglavja.

2.   Podatki, izmenjani v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se nudi na podlagi odstavka 1, se ne uporabljajo na način, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili zahtevani.

3.   Kadar organ javnega sektorja namerava zahtevati podatke od imetnika podatkov s sedežem v drugi državi članici, o tej nameri najprej uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, v tej državi članici. Ta zahteva velja tudi za zahteve Komisije, Evropske centralne banke in organov Unije. Zahtevo preuči pristojni organ države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

4.   Ustrezni pristojni organ, potem ko preuči zahtevo glede na zahteve iz člena 17, brez nepotrebnega odlašanja sprejme enega od naslednjih ukrepov:

Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organ Unije, ki so vložili zahtevo, upoštevajo nasvete in razloge, ki jih je predložil zadevni pristojni organ na podlagi prvega pododstavka, preden po potrebi sprejmejo katere koli nadaljnje ukrepe, kot je ponovna vložitev zahteve.

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.

2.   Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.

3.   Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.

4.   Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:

5.   Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:

Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;

6.   Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:

7.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.

8.   Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.

9.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

10.   Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.

11.   Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.

12.   Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

13.   Za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.

14.   Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.

15.   Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.

16.   Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.

1.   Posebne obveznosti glede dajanja podatkov na voljo med podjetji, med podjetji in potrošniki ter izjemoma med podjetji in javnimi organi v pravnih aktih Unije, ki so začeli veljati 11. januarja 2024 ali pred tem, ter delegiranih ali izvedbenih aktih, ki temeljijo na njih, ostanejo nespremenjene.

2.   Ta uredba ne posega v pravo Unije, ki glede na potrebe sektorja, skupnega evropskega podatkovnega prostora ali področja javnega interesa določa dodatne zahteve, zlasti glede:

3.   Ta uredba, razen poglavja V, ne posega v pravo Unije in nacionalno pravo, ki zagotavlja dostop do podatkov in dovoljuje uporabo podatkov za namene znanstvenih raziskav.

1.   Komisija do 12. septembra 2028 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Pri tem se zlasti ocenijo:

2.   Komisija do 12. septembra 2028 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. V tej oceni je ocenjen vpliv členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, zlasti glede določanja cen za storitve obdelave podatkov, ki so na voljo v Uniji, in njihove raznolikosti, s posebnim poudarkom na ponudnikih, ki so MSP.

3.   Države članice Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročil iz odstavkov 1 in 2.

4.   Na podlagi poročil iz odstavkov 1 in 2 lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.