keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

1.   Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2.   Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3.   Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4.   stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5.   Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

6.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7.   Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8.   Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9.   Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10.   Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

11.   Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12.   Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13.   Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

1.   To poglavje se uporablja, kadar mora imetnik podatkov v okviru odnosov med podjetji dati podatke na voljo prejemniku podatkov na podlagi člena 5 ali na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije.

2.   Pogodbeni pogoj v sporazumu o souporabi podatkov, ki v škodo ene stranke ali, kjer je ustrezno, v škodo uporabnika izključuje uporabo tega poglavja, od njega odstopa ali spreminja njegov učinek, za to stranko ni zavezujoč.

1.   Pogodbeni pogoj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi za kršitev ali prenehanje obveznosti v zvezi s podatki, ki jih je podjetje enostransko naložilo drugemu podjetju, za slednje podjetje ni zavezujoč, če je nepošten.

2.   Pogodbeni pogoj, ki ustreza obveznim določbam prava Unije, ali določbam prava Unije, ki bi se uporabljale, če pogodbeni pogoji ne bi urejali vprašanja, se ne šteje za nepoštenega.

3.   Pogodbeni pogoj je nepošten, če je take narave, da njegova uporaba močno odstopa od dobre poslovne prakse pri dostopanju do podatkov in njihovi uporabi in je v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem.

4.   Pogodbeni pogoj se za namene odstavka 3 zlasti šteje za nepoštenega, če je njegov cilj ali posledica:

5.   Domneva se, da je pogodbeni pogoj za namene odstavka 3 nepošten, če je njegov cilj ali posledica:

Točka (g) prvega pododstavka ne vpliva na pogoje, s katerimi si stranka, ki je enostransko naložila pogoj, pridržuje pravico, da enostransko spremeni pogoje pogodbe za nedoločen čas, pod pogojem, da je v pogodbi določen utemeljen razlog za take enostranske spremembe, da mora pogodbena stranka, ki je enostransko uvedla pogoj, drugi pogodbeni stranki v primernem roku posredovati ustrezno obvestilo o vsaki taki nameravani spremembi in da lahko druga pogodbena stranka v primeru spremembe pogodbo brezplačno odpove.

6.   Šteje se, da je pogodbeni pogoj enostransko naložen v smislu tega člena, če ga je predložila ena pogodbena stranka, druga pogodbena stranka pa ni mogla vplivati na njegovo vsebino, čeprav se je skušala pogajati o njem. Pogodbena stranka, ki je predložila pogodbeni pogoj, nosi dokazno breme, da ta pogoj ni bil enostransko naložen. Pogodbena stranka, ki je predložila sporni pogodbeni pogoj, ne more trditi, da je pogodbeni pogoj nepošten.

7.   Kadar je nepošteni pogodbeni pogoj mogoče ločiti od preostalih pogodbenih pogojev, so preostali pogoji zavezujoči.

8.   Ta člen se ne uporablja za pogodbene pogoje, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe, niti za ustreznost cene glede na podatke, dobavljene v zameno.

9.   stranke pogodbe, ki jo zajema odstavek 1, ne izključijo uporabe tega člena, odstopajo od njega ali spreminjajo njegovih učinkov.

1.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

2.   Zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo Komisijo o svojih zahtevah.

3.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4.   Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5.   Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6.   Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

1.   Pravice stranke in obveznosti ponudnika storitev obdelave podatkov glede zamenjave ponudnika takih storitev ali, kadar je ustrezno, prehoda na lokalno infrastrukturo IKT so jasno določene v pisni pogodbi. Ponudnik storitev obdelave podatkov da to pogodbo stranki na voljo še pred podpisom pogodbe na način, ki stranki omogoča, da pogodbo shrani in reproducira.

2.   Brez poseganja v Direktivo (EU) 2019/770, pogodba iz odstavka 1 tega člena vključuje vsaj:

3.   Pogodba iz odstavka 1, vključuje klavzule o tem, da lahko stranka uradno obvesti ponudnika storitev obdelave podatkov o svoji odločitvi, da bo po koncu najdaljšega odpovednega roka iz odstavka 2, točka (d), izvedla eno ali več od naslednjih dejanj:

4.   Kadar je obvezno najdaljše prehodno obdobje, kot je določeno v odstavku 2, točka (a), tehnično neizvedljivo, ponudnik storitev obdelave podatkov o tem uradno obvesti stranko v 14 delovnih dneh od vložitve zahteve za zamenjavo ponudnika ter tehnično neizvedljivost ustrezno utemelji in navede nadomestno prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od sedmih mesecev. V skladu z odstavkom 1 se v celotnem nadomestnem prehodnem obdobju zagotovi neprekinjenost storitev.

5.   Brez poseganja v odstavek 4, pogodba iz odstavka 1 vključuje klavzule, ki stranki zagotavljajo pravico, da prehodno obdobje enkrat podaljša za obdobje, ki se stranki zdi primernejše za lastne potrebe.

1.   Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki zadevajo prožne in prilagodljive računalniške vire, omejene na infrastrukturne elemente, kot so strežniki, omrežja in virtualni viri, potrebni za upravljanje infrastrukture, toda ki ne zagotavljajo dostopa do operativnih storitev, programske opreme in aplikacij, ki se shranjujejo, kako drugače obdelujejo ali uporabljajo na teh infrastrukturnih elementih, v skladu s členom 27 sprejmejo vse razumne ukrepe v svoji moči, da stranki po prehodu na storitev, ki zajema isto vrsto storitve, olajšajo doseganje funkcionalne enakovrednosti pri uporabi ciljne storitve obdelave podatkov. Izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov olajša postopek zamenjave z zagotavljanjem zmogljivosti, ustreznih informacij, dokumentacije, tehnične podpore in, kadar je ustrezno, potrebnih orodij.

2.   Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedeni v odstavku 1, dajo odprte vmesnike v enakem obsegu in brezplačno na voljo vsem svojim strankam in zadevnim ciljnim ponudnikom storitev obdelave podatkov ter tako olajšajo postopek zamenjave. Ti vmesniki vključujejo dovolj informacij o zadevni storitvi, da omogočijo razvoj programske opreme za komuniciranje s storitvami za namene prenosljivosti in interoperabilnosti podatkov.

3.   Za storitve obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, ponudniki storitev obdelave podatkov zagotovijo združljivost s skupnimi specifikacijami, utemeljenimi na odprtih specifikacijah za interoperabilnost ali harmoniziranih standardih za interoperabilnost, vsaj 12 mesecev po objavi sklicev na navedene skupne specifikacije ali harmonizirane standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov, ki sledi objavi osnovnih izvedbenih aktov v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 35(8).

4.   Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, posodabljajo spletni register iz člena 26, točka (b), v skladu s svojimi obveznostmi iz odstavka 3 tega člena.

5.   Ob zamenjavi med storitvami iste vrste, za katere skupne specifikacije ali harmonizirani standardi za interoperabilnost iz odstavka 3 tega člena niso bili objavljeni v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v skladu s členom 35(8), ponudnik storitev obdelave podatkov na zahtevo stranke izvozi vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki.

6.   Od ponudnikov storitev obdelave podatkov se ne zahteva, da razvijejo nove tehnologije ali storitve ali razkrijejo ali prenesejo digitalna sredstva, ki so zaščitena s pravicami intelektualne lastnine ali predstavljajo poslovne skrivnosti, stranki ali drugemu ponudniku storitev obdelave podatkov ali ogrožajo varnost stranke ali ponudnika ali celovitost storitve.

1.   Obveznosti iz člena 23, točka (d), člena 29 ter člena 30(1) in (3) ne veljajo za storitve obdelave podatkov, pri katerih je bila večina glavnih lastnosti oblikovana po meri za prilagoditev posebnim potrebam posamezne stranke ali kadar so bile vse komponente razvite za namene posamezne stranke ter kadar se te storitve obdelave podatkov ne ponujajo v širokem komercialnem obsegu prek kataloga storitev ponudnika storitev obdelave podatkov.

2.   Obveznosti iz tega poglavja ne veljajo za storitve obdelave podatkov, ki se v omejenem časovnem obdobju zagotavljajo kot neproizvodna različica za preizkušanje in ocenjevanje.

3.   Ponudnik storitev obdelave podatkov pred sklenitvijo pogodbe o zagotavljanju storitev obdelave podatkov iz tega člena obvesti potencialno stranko o obveznostih iz tega poglavja, ki ne veljajo za zadevne storitve.