search

keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

 BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2854 SL cercato: 'organa' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index organa:


whereas organa:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 913

 

Člen 10

Reševanje sporov

1.   Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2.   Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3.   Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4.   Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5.   Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)

je nepristranski in neodvisen ter mora sprejemati odločitve v skladu z jasnim, nediskriminatornim in pravičnim poslovnikom;

(b)

ima potrebno strokovno znanje, zlasti v zvezi z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno z nadomestilom, ter o dajanju podatkov na voljo na pregleden način, kar mu omogoča, da učinkovito določi te pogoje;

(c)

je enostavno dostopen preko elektronske komunikacijske tehnologije;

(d)

je sposoben sprejemati odločitve hitro, učinkovito in stroškovno ugodno v vsaj enem uradnem jeziku Unije.

6.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7.   Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8.   Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9.   Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10.   Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

(a)

združene rezultate sporov;

(b)

povprečno trajanje reševanja sporov;

(c)

najpogostejše razloge za spore.

11.   Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12.   Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13.   Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

Člen 18

Izpolnitev zahtev za podatke

1.   Imetnik podatkov, ki prejme zahtevo, da na podlagi tega poglavja da podatke na voljo, te podatke brez nepotrebnega odlašanja da na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je podatke zahteval, pri čemer upošteva potrebne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe.

2.   Brez poseganja v posebne potrebe glede razpoložljivosti podatkov, opredeljene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve, da da podatke na voljo na podlagi tega poglavja, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve za podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost, v drugih primerih izjemne potrebe pa brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 delovnih dneh po prejemu take zahteve, in sicer iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)

imetnik podatkov nima nadzora nad zahtevanimi podatki;

(b)

podobno zahtevo za isti namen je že vložil drug organ javnega sektorja ali Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, imetnik podatkov pa ni bil uradno obveščen o izbrisu podatkov na podlagi člena 19(1), točka (c);

(c)

zahteva ne izpolnjuje pogojev iz člena 17(1) in (2).

3.   Če se imetnik podatkov odloči, da zahtevo zavrne ali zahteva njeno spremembo v skladu z odstavkom 2, točka (b), navede identiteto organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije, ki je že prej vložil zahtevo za isti namen.

4.   Kadar zahtevani podatki vključujejo osebne podatke, imetnik podatkov ustrezno anonimizira podatke, razen kadar je za izpolnitev zahteve, da se podatki dajo na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije potrebno razkritje osebnih podatkov. V takih primerih imetnik podatkov psevdonimizira podatke.

5.   Kadar želi organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije izpodbijati zavrnitev imetnika podatkov, da bi dal na voljo zahtevane podatke, ali kadar želi imetnik podatkov izpodbijati zahtevo, vprašanja pa ni mogoče razrešiti z ustrezno spremembo zahteve, se zadeva predloži pristojnemu organu, imenovanemu na podlagi člena 37, države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

Člen 20

Nadomestilo v primerih izjemne potrebe

1.   Imetniki podatkov, razen mikropodjetij in malih podjetij, dajo podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost na podlagi člena 15(1), točka (a), na voljo brezplačno. Če imetnik podatkov to zahteva, mu organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke, za to zagotovi javno priznanje.

2.   Imetnik podatkov je upravičen do poštenega nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b). Tako nadomestilo krije tehnične in organizacijske stroške, nastale zaradi izpolnitve zahteve, ter po potrebi tudi stroške anonimizacije, psevdonimizacije, združevanja in tehnične prilagoditve in razumno maržo. Imetnik podatkov na zahtevo organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije da na voljo informacije o podlagi za izračun stroškov in razumne marže.

3.   Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar nadomestilo za dajanje podatkov na voljo zahteva mikropodjetje ali malo podjetje.

4.   Imetniki podatkov niso upravičeni do nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b), kadar je posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu, priprava uradne statistike in kadar nakup podatkov ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom. Države članice uradno obvestijo Komisijo, če nakup podatkov za pripravo uradne statistike ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom.

5.   Kadar se organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ne strinja z ravnjo nadomestila, ki ga zahteva imetnik podatkov, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

Člen 32

Mednarodni vladni dostop in prenos

1.   Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 ponudniki storitev obdelave podatkov sprejmejo vse ustrezne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe, vključno s pogodbami, da preprečijo mednarodni prenos in dostop ter prenos in dostop državnih organov tretjih držav do neosebnih podatkov, ki se hranijo v Uniji, kadar bi bil tak prenos ali dostop v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

2.   Vsaka odločba ali sodba sodišča tretje države in odločba upravnega organa tretje države, ki od ponudnika storitev obdelave podatkov zahteva prenos ali zagotovitev dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, se prizna ali izvrši, na kateri koli način, le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, ki velja med tretjo državo prosilko in Unijo, ali katerem koli takem sporazumu med tretjo državo prosilko in državo članico.

3.   Če mednarodnega sporazuma iz odstavka 2 ni in kadar je na ponudnika storitev obdelave podatkov naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države o prenosu ali zagotovitvi dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, naslovnik pa bi lahko zaradi spoštovanja take odločbe ravnal v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se temu organu tretje države taki podatki prenesejo ali omogoči dostop do njih le, kadar:

(a)

je v sistemu tretje države potrebna navedba razlogov in sorazmernosti take odločbe ali sodbe, za tako odločbo ali sodbo pa se zahteva, da je po naravi specifična, npr. z vzpostavitvijo zadostne povezave z določenimi osumljenimi osebami ali kršitvami;

(b)

naslovnikov utemeljeni ugovor obravnava pristojno sodišče tretje države in

(c)

je pristojno sodišče tretje države, ki izda odločbo ali sodbo ali obravnava odločbo upravnega organa, na podlagi prava te tretje države pooblaščeno za upoštevanje ustreznih pravnih interesov ponudnika podatkov, zaščitenih s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

Naslovnik odločbe ali sodbe lahko zaprosi za mnenje ustrezno nacionalno telo ali organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v pravnih zadevah, da bi ugotovil, ali so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni, zlasti kadar meni, da bi se odločba lahko nanašala na poslovne skrivnosti in druge poslovno občutljive podatke ter na vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, ali da bi prenos lahko povzročil deanonimizacijo. Zadevno nacionalno telo ali organ se lahko posvetuje s Komisijo. Če naslovnik meni, da bi odločba ali sodba lahko vplivala na interese nacionalne varnosti ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic, za mnenje zaprosi ustrezno nacionalno telo ali organ, da bi ugotovil, ali zahtevani podatki zadevajo nacionalne varnostne ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic. Če naslovnik odgovora ne prejme v enem mesecu ali če tako telo ali organ meni, da pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, lahko na tej podlagi zavrne zahtevo za prenos neosebnih podatkov ali dostop do njih.

EDIB iz člena 42 svetuje in pomaga Komisiji pri pripravi smernic za ocenjevanje, ali so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.

4.   Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 ali 3, ponudnik storitev obdelave podatkov v odgovor na zahtevo da na voljo podatke v najmanjšem dovoljenem obsegu na podlagi razumne razlage te zahteve s strani ponudnika ali ustreznega nacionalnega telesa ali organa iz odstavka 3, drugi pododstavek.

5.   Ponudnik storitev obdelave podatkov imetnika podatkov obvesti o zahtevi upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov pred izpolnitvijo zadevne zahteve, razen kadar gre za zahtevo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

POGLAVJE VIII

INTEROPERABILNOST

Člen 37

Pristojni organi in koordinatorji podatkov

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.

2.   Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.

3.   Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.

4.   Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:

(a)

glede posebnih sektorskih vprašanj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo, povezanih z uporabo te uredbe, se spoštuje pristojnost sektorskih organov;

(b)

pristojni organ, odgovoren za uporabo in izvrševanje členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, ima izkušnje na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev.

5.   Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:

(a)

spodbujanje podatkovne pismenosti in ozaveščenosti uporabnikov in subjektov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, o pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe;

(b)

obravnavo pritožb zaradi domnevnih kršitev te uredbe, tudi v zvezi s poslovnimi skrivnostmi, in preiskavo predmeta pritožb v ustreznem obsegu in redno obveščanje pritožnikov, kadar je to ustrezno in v skladu z nacionalnim pravom, o poteku in rezultatu preiskave v razumnem roku, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim pristojnim organom;

(c)

izvedbo preiskav o zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejmejo od drugega pristojnega organa ali drugega javnega organa;

(d)

nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih denarnih kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, ali sprožitev sodnega postopka za naložitev glob;

(e)

spremljanje tehnološkega in ustreznega poslovnega razvoja, ki je pomemben za dajanje podatkov na voljo in njihovo uporabo;

(f)

sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic ter, kadar je ustrezno, s Komisijo ali EDIB, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, vključno z izmenjavo vseh pomembnih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja, tudi v zvezi z odstavkom 10 tega člena;

(g)

sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje drugih pravnih aktov Unije ali nacionalnih pravnih aktov, tudi z organi s pristojnostjo na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev, z nadzornim organom, odgovornim za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, ali s sektorskimi organi, da bi zagotovili, da se ta uredba izvršuje dosledno z drugim pravom Unije in nacionalnim pravom;

(h)

sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, da bi zagotovili, da se členi 23 do 31 ter člena 34 in 35 izvršujejo usklajeno z drugim pravom Unije in samoregulacijo, ki se uporablja za ponudnike storitev obdelave podatkov;

(i)

zagotovitev, da se povračila za zamenjavo odpravijo v skladu s členom 29;

(j)

preučevanje zahtev za podatke, vloženih na podlagi poglavja V.

Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;

6.   Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:

(a)

deluje kot enotna kontaktna točka za vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe;

(b)

zagotavlja spletno javno razpoložljivost zahtev za dajanje podatkov na voljo, ki jih vložijo organi javnega sektorja v primeru izjemne potrebe na podlagi poglavja V, ter spodbuja prostovoljne sporazume o souporabi podatkov med organi javnega sektorja in imetniki podatkov;

(c)

letno obvešča Komisijo o zavrnitvah, priglašenih na podlagi člena 4(2) in (8) in člena 5(11).

7.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.

8.   Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.

9.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

10.   Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.

11.   Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.

12.   Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

13.   Za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.

14.   Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.

15.   Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.

16.   Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.

Člen 39

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

1.   Ne glede na katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev pristojnih organov.

2.   Kadar pristojni organ ne ukrepa v zvezi s pritožbo, ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba v skladu z nacionalnim pravom pravico do učinkovitega pravnega sredstva ali dostop do preizkusa s strani nepristranskega organa z ustreznim strokovnim znanjem.

3.   Za postopke na podlagi tega člena so pristojna sodišča države članice, v kateri je pristojni organ, zoper katerega je bilo pravno sredstvo vloženo posamično ali, kadar je ustrezno, skupno s strani zastopnikov ene ali več fizičnih ali pravnih oseb.


whereas
keyboard_arrow_down