keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL
BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf
- 1 Člen 1 Predmet urejanja in področje uporabe
- 1 Člen 22 Medsebojna pomoč in čezmejno sodelovanje
- 1 Člen 32 Mednarodni vladni dostop in prenos
- 5 Člen 37 Pristojni organi in koordinatorji podatkov
- 1 Člen 38 Pravica do vložitve pritožbe
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE II
SOUPORABA PODATKOV MED PODJETJI IN POTROŠNIKI TER MED PODJETJI
POGLAVJE III
OBVEZNOSTI IMETNIKOV PODATKOV, KI MORAJO DATI PODATKE NA VOLJO NA PODLAGI PRAVA UNIJE
POGLAVJE IV
NEPOŠTENI POGODBENI POGOJI V ZVEZI Z DOSTOPOM DO PODATKOV IN NJIHOVO UPORABO MED PODJETJI
POGLAVJE V
DAJANJE PODATKOV NA VOLJO ORGANOM JAVNEGA SEKTORJA, KOMISIJI, EVROPSKI CENTRALNI BANKI IN ORGANOM UNIJE NA PODLAGI IZJEMNE POTREBE
POGLAVJE VI
ZAMENJAVA STORITEV OBDELAVE PODATKOV
POGLAVJE VII
NEZAKONITI MEDNARODNI VLADNI DOSTOP DO NEOSEBNIH PODATKOV IN NJIHOV PRENOS
POGLAVJE VIII
INTEROPERABILNOST
POGLAVJE IX
IZVAJANJE IN IZVRŠEVANJE
POGLAVJE X
PRAVICA SUI GENERIS NA PODLAGI DIREKTIVE 96/9/ES
POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE
- podatkov 64
- uredbe 32
- unije 24
- države 22
- organi 21
- organ 20
- pristojni 16
- eu / 16
- storitev 16
- podatke 16
- podlagi 16
- voljo 15
- kadar 15
- uporabe 15
- uredba 15
- članice 14
- v uniji 14
- zahtevo 13
- uporablja 13
- sektorja 12
- javnega 12
- ustrezno 11
- obdelave 11
- v zvezi 11
- pravom 11
- lahko 11
- v skladu 10
- tretje 10
- področje 10
- dostop 10
- uporabo 9
- sodelovanje 9
- organov 9
- ta 9
- tudi 9
- povezane 9
- storitve 9
- organa 8
- držav 8
- povezanih 8
- sedež 8
- glede 8
- prenos 8
- poglavje 7
- zlasti 7
- zahteve 7
- uredbo 7
- subjekt 7
- članic 7
- nacionalno 7
Člen 1
Predmet urejanja in področje uporabe
1. Ta uredba med drugim določa harmonizirana pravila o:
| (a) | dajanju podatkov iz izdelka in podatkov iz povezane storitve na voljo uporabniku povezanega izdelka ali povezane storitve; |
| (b) | dajanju podatkov na voljo prejemnikom podatkov s strani imetnikov podatkov; |
| (c) | dajanju podatkov na voljo organom javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki in organom Unije s strani imetnikov podatkov, kadar obstaja izjemna potreba po teh podatkih za opravljanje posebne naloge, ki se izvaja v javnem interesu; |
| (d) | olajšanju zamenjave med storitvami obdelave podatkov; |
| (e) | uvedbi zaščitnih ukrepov pred nezakonitim dostopom tretjih oseb do neosebnih podatkov in |
| (f) | razvoju standardov interoperabilnosti za dostop do podatkov, njihov prenos in uporabo. |
2. Ta uredba zajema osebne in neosebne podatke, vključno z naslednjimi vrstami podatkov, v naslednjih okvirih:
| (a) | poglavje II se uporablja za podatke o uspešnosti, uporabi in okolju povezanih izdelkov in povezanih storitev, z izjemo vsebine; |
| (b) | poglavje III se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja, za katere veljajo zakonske obveznosti souporabe podatkov; |
| (c) | poglavje IV se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja, do katerih se dostopa in ki se uporabljajo na podlagi pogodbe med podjetji; |
| (d) | poglavje V se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja s poudarkom na neosebnih podatkih; |
| (e) | poglavje VI se uporablja za vse podatke in storitve, ki jih obdelujejo ponudniki storitev obdelave podatkov; |
| (f) | poglavje VII se uporablja za vse neosebne podatke, ki jih v Uniji hranijo ponudniki storitev obdelave podatkov. |
3. Ta uredba se uporablja za:
| (a) | proizvajalce povezanih izdelkov, danih na trg v Uniji, in ponudnike povezanih storitev ne glede na sedež teh proizvajalcev in ponudnikov; |
| (b) | uporabnike povezanih izdelkov ali povezanih storitev, kot je navedeno v točki (a), ki so v Uniji; |
| (c) | imetnike podatkov, ne glede na njihov sedež, ki dajejo podatke na voljo prejemnikom podatkov v Uniji; |
| (d) | prejemnike podatkov v Uniji, ki se jim podatki dajejo na voljo; |
| (e) | organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko in organe Unije, ki od imetnikov podatkov zahtevajo, da dajo podatke na voljo, kadar obstaja izjemna potreba po teh podatkih za opravljanje posebne naloge, ki se izvaja v javnem interesu, in imetnike podatkov, ki dajejo te podatke na voljo v odziv na tako zahtevo; |
| (f) | ponudnike storitev obdelave podatkov, ne glede na njihov sedež, ki opravljajo take storitve strankam v Uniji; |
| (g) | udeležence v podatkovnih prostorih in prodajalce aplikacij, ki uporabljajo pametne pogodbe, ter osebe, katerih trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma. |
4. Kadar se ta uredba sklicuje na povezane izdelke ali povezane storitve, se taka sklicevanja razumejo tudi v smislu, da vključujejo virtualne pomočnike, če ti komunicirajo s povezanim izdelkom ali povezano storitvijo.
5. Ta uredba ne posega v pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov, zasebnosti in zaupnosti komunikacij ter celovitosti terminalske opreme, ki se uporablja za osebne podatke, ki se obdelujejo v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe, zlasti uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 in Direktivo 2002/58/ES, vključno s pooblastili in pristojnostmi nadzornih organov in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V kolikor so uporabniki posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravice iz poglavja II te uredbe dopolnjujejo pravico dostopa posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in pravico do prenosljivosti podatkov iz členov 15 in 20 Uredbe (EU) 2016/679. V primeru nasprotja med to uredbo in pravom Unije o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s takim pravom Unije, prevlada ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti.
6. Ta uredba se ne uporablja za prostovoljne dogovore o izmenjavi podatkov med zasebnimi in javnimi subjekti ali ne posega vanje, zlasti v prostovoljne dogovore o souporabi podatkov.
Ta uredba ne vpliva na pravne akte Unije ali nacionalne pravne akte, ki določajo souporabo podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, ali za carinske in davčne namene, zlasti uredbe (EU) 2021/784, (EU) 2022/2065 in (EU) 2023/1543, ter Direktivo (EU) 2023/1544, ali mednarodno sodelovanje na tem področju. Ta uredba se ne uporablja za zbiranje ali souporabo podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo na podlagi Uredbe (EU) 2015/847 in Direktive (EU) 2015/849. Ta uredba se ne uporablja za področja, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, in v nobenem primeru ne vpliva na pristojnosti držav članic v zvezi z javno varnostjo, obrambo ali nacionalno varnostjo, ne glede na vrsto subjekta, ki ga države članice pooblastijo za izvajanje nalog v zvezi s temi pristojnostmi, ali na njihova pooblastila za zaščito drugih bistvenih državnih funkcij, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda. Ta uredba ne vpliva na pristojnosti držav članic v zvezi s carinsko in davčno upravo ali zdravjem in varnostjo državljanov.
7. Ta uredba dopolnjuje samoregulativni pristop iz Uredbe (EU) 2018/1807 z dodajanjem splošno veljavnih obveznosti glede zamenjave ponudnikov storitev v oblaku.
8. Ta uredba ne posega v pravne akte Unije in nacionalne pravne akte, ki zagotavljajo varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti direktive 2001/29/ES, 2004/48/ES in (EU) 2019/790.
9. Ta uredba dopolnjuje in ne posega v pravo Unije, ki podpira interese potrošnikov ter zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov, njihovega zdravja, varnosti in gospodarskih interesov, zlasti direktive 93/13/EGS, 2005/29/ES in 2011/83/EU.
10. Ta uredba ne preprečuje sklepanja prostovoljnih zakonitih pogodb o souporabi podatkov, vključno s pogodbami, sklenjenimi na podlagi vzajemnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.
Člen 22
Medsebojna pomoč in čezmejno sodelovanje
1. Organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije sodelujejo in drug drugemu pomagajo pri doslednem izvajanju tega poglavja.
2. Podatki, izmenjani v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se nudi na podlagi odstavka 1, se ne uporabljajo na način, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili zahtevani.
3. Kadar organ javnega sektorja namerava zahtevati podatke od imetnika podatkov s sedežem v drugi državi članici, o tej nameri najprej uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, v tej državi članici. Ta zahteva velja tudi za zahteve Komisije, Evropske centralne banke in organov Unije. Zahtevo preuči pristojni organ države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.
4. Ustrezni pristojni organ, potem ko preuči zahtevo glede na zahteve iz člena 17, brez nepotrebnega odlašanja sprejme enega od naslednjih ukrepov:
| (a) | zahtevo posreduje imetniku podatkov ter po potrebi da navodilo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je vložil zahtevo, glede morebitne potrebe po sodelovanju z organi javnega sektorja države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež, da bi se zmanjšalo upravno breme imetnika podatkov pri izpolnjevanju zahteve; |
| (b) | zaradi ustrezno utemeljenih razlogov v skladu s tem poglavjem zavrne zahtevo. |
Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organ Unije, ki so vložili zahtevo, upoštevajo nasvete in razloge, ki jih je predložil zadevni pristojni organ na podlagi prvega pododstavka, preden po potrebi sprejmejo katere koli nadaljnje ukrepe, kot je ponovna vložitev zahteve.
POGLAVJE VI
ZAMENJAVA STORITEV OBDELAVE PODATKOV
Člen 32
Mednarodni vladni dostop in prenos
1. Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 ponudniki storitev obdelave podatkov sprejmejo vse ustrezne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe, vključno s pogodbami, da preprečijo mednarodni prenos in dostop ter prenos in dostop državnih organov tretjih držav do neosebnih podatkov, ki se hranijo v Uniji, kadar bi bil tak prenos ali dostop v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.
2. Vsaka odločba ali sodba sodišča tretje države in odločba upravnega organa tretje države, ki od ponudnika storitev obdelave podatkov zahteva prenos ali zagotovitev dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, se prizna ali izvrši, na kateri koli način, le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, ki velja med tretjo državo prosilko in Unijo, ali katerem koli takem sporazumu med tretjo državo prosilko in državo članico.
3. Če mednarodnega sporazuma iz odstavka 2 ni in kadar je na ponudnika storitev obdelave podatkov naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države o prenosu ali zagotovitvi dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, naslovnik pa bi lahko zaradi spoštovanja take odločbe ravnal v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se temu organu tretje države taki podatki prenesejo ali omogoči dostop do njih le, kadar:
| (a) | je v sistemu tretje države potrebna navedba razlogov in sorazmernosti take odločbe ali sodbe, za tako odločbo ali sodbo pa se zahteva, da je po naravi specifična, npr. z vzpostavitvijo zadostne povezave z določenimi osumljenimi osebami ali kršitvami; |
| (b) | naslovnikov utemeljeni ugovor obravnava pristojno sodišče tretje države in |
| (c) | je pristojno sodišče tretje države, ki izda odločbo ali sodbo ali obravnava odločbo upravnega organa, na podlagi prava te tretje države pooblaščeno za upoštevanje ustreznih pravnih interesov ponudnika podatkov, zaščitenih s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice. |
Naslovnik odločbe ali sodbe lahko zaprosi za mnenje ustrezno nacionalno telo ali organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v pravnih zadevah, da bi ugotovil, ali so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni, zlasti kadar meni, da bi se odločba lahko nanašala na poslovne skrivnosti in druge poslovno občutljive podatke ter na vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, ali da bi prenos lahko povzročil deanonimizacijo. Zadevno nacionalno telo ali organ se lahko posvetuje s Komisijo. Če naslovnik meni, da bi odločba ali sodba lahko vplivala na interese nacionalne varnosti ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic, za mnenje zaprosi ustrezno nacionalno telo ali organ, da bi ugotovil, ali zahtevani podatki zadevajo nacionalne varnostne ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic. Če naslovnik odgovora ne prejme v enem mesecu ali če tako telo ali organ meni, da pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, lahko na tej podlagi zavrne zahtevo za prenos neosebnih podatkov ali dostop do njih.
EDIB iz člena 42 svetuje in pomaga Komisiji pri pripravi smernic za ocenjevanje, ali so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.
4. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 ali 3, ponudnik storitev obdelave podatkov v odgovor na zahtevo da na voljo podatke v najmanjšem dovoljenem obsegu na podlagi razumne razlage te zahteve s strani ponudnika ali ustreznega nacionalnega telesa ali organa iz odstavka 3, drugi pododstavek.
5. Ponudnik storitev obdelave podatkov imetnika podatkov obvesti o zahtevi upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov pred izpolnitvijo zadevne zahteve, razen kadar gre za zahtevo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.
POGLAVJE VIII
INTEROPERABILNOST
Člen 37
Pristojni organi in koordinatorji podatkov
1. Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.
2. Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.
3. Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.
Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.
4. Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:
| (a) | glede posebnih sektorskih vprašanj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo, povezanih z uporabo te uredbe, se spoštuje pristojnost sektorskih organov; |
| (b) | pristojni organ, odgovoren za uporabo in izvrševanje členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, ima izkušnje na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev. |
5. Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:
| (a) | spodbujanje podatkovne pismenosti in ozaveščenosti uporabnikov in subjektov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, o pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe; |
| (b) | obravnavo pritožb zaradi domnevnih kršitev te uredbe, tudi v zvezi s poslovnimi skrivnostmi, in preiskavo predmeta pritožb v ustreznem obsegu in redno obveščanje pritožnikov, kadar je to ustrezno in v skladu z nacionalnim pravom, o poteku in rezultatu preiskave v razumnem roku, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim pristojnim organom; |
| (c) | izvedbo preiskav o zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejmejo od drugega pristojnega organa ali drugega javnega organa; |
| (d) | nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih denarnih kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, ali sprožitev sodnega postopka za naložitev glob; |
| (e) | spremljanje tehnološkega in ustreznega poslovnega razvoja, ki je pomemben za dajanje podatkov na voljo in njihovo uporabo; |
| (f) | sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic ter, kadar je ustrezno, s Komisijo ali EDIB, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, vključno z izmenjavo vseh pomembnih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja, tudi v zvezi z odstavkom 10 tega člena; |
| (g) | sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje drugih pravnih aktov Unije ali nacionalnih pravnih aktov, tudi z organi s pristojnostjo na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev, z nadzornim organom, odgovornim za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, ali s sektorskimi organi, da bi zagotovili, da se ta uredba izvršuje dosledno z drugim pravom Unije in nacionalnim pravom; |
| (h) | sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, da bi zagotovili, da se členi 23 do 31 ter člena 34 in 35 izvršujejo usklajeno z drugim pravom Unije in samoregulacijo, ki se uporablja za ponudnike storitev obdelave podatkov; |
| (i) | zagotovitev, da se povračila za zamenjavo odpravijo v skladu s členom 29; |
| (j) | preučevanje zahtev za podatke, vloženih na podlagi poglavja V. |
Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;
6. Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:
| (a) | deluje kot enotna kontaktna točka za vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe; |
| (b) | zagotavlja spletno javno razpoložljivost zahtev za dajanje podatkov na voljo, ki jih vložijo organi javnega sektorja v primeru izjemne potrebe na podlagi poglavja V, ter spodbuja prostovoljne sporazume o souporabi podatkov med organi javnega sektorja in imetniki podatkov; |
| (c) | letno obvešča Komisijo o zavrnitvah, priglašenih na podlagi člena 4(2) in (8) in člena 5(11). |
7. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.
8. Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.
9. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.
10. Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.
11. Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.
12. Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.
13. Za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.
14. Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.
15. Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.
16. Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.
Člen 38
Pravica do vložitve pritožbe
1. Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali sodno pravno sredstvo imajo fizične in pravne osebe pravico, da posamično ali, kadar je ustrezno, skupaj vložijo pritožbo pri ustreznem pristojnem organu v državi članici svojega običajnega prebivališča, kraja dela ali sedeža, če menijo, da so bile kršene njihove pravice iz te uredbe. Koordinator podatkov na zahtevo fizičnim in pravnim osebam zagotovi vse potrebne informacije za vložitev njihovih pritožb pri ustreznem pristojnem organu.
2. Pristojni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika v skladu z nacionalnim pravom obvešča o poteku postopka in sprejeti odločitvi.
3. Pristojni organi sodelujejo, da pritožbe obravnavajo in rešujejo učinkovito in hitro, tudi z izmenjavo vseh ustreznih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja. To sodelovanje ne vpliva na mehanizme sodelovanja iz poglavij VI in VII Uredbe (EU) 2016/679 ter iz Uredbe (EU) 2017/2394.
whereas