Data Act 2023/2854 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2854 SL cercato: 'komisijo' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

expand index komisijo:

whereas komisijo:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 1694

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Ta uredba med drugim določa harmonizirana pravila o:

(a)	dajanju podatkov iz izdelka in podatkov iz povezane storitve na voljo uporabniku povezanega izdelka ali povezane storitve;

(b)	dajanju podatkov na voljo prejemnikom podatkov s strani imetnikov podatkov;

(c)	dajanju podatkov na voljo organom javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki in organom Unije s strani imetnikov podatkov, kadar obstaja izjemna potreba po teh podatkih za opravljanje posebne naloge, ki se izvaja v javnem interesu;

(d)	olajšanju zamenjave med storitvami obdelave podatkov;

(e)	uvedbi zaščitnih ukrepov pred nezakonitim dostopom tretjih oseb do neosebnih podatkov in

(f)	razvoju standardov interoperabilnosti za dostop do podatkov, njihov prenos in uporabo.

2. Ta uredba zajema osebne in neosebne podatke, vključno z naslednjimi vrstami podatkov, v naslednjih okvirih:

(a)	poglavje II se uporablja za podatke o uspešnosti, uporabi in okolju povezanih izdelkov in povezanih storitev, z izjemo vsebine;

(b)	poglavje III se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja, za katere veljajo zakonske obveznosti souporabe podatkov;

(c)	poglavje IV se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja, do katerih se dostopa in ki se uporabljajo na podlagi pogodbe med podjetji;

(d)	poglavje V se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja s poudarkom na neosebnih podatkih;

(e)	poglavje VI se uporablja za vse podatke in storitve, ki jih obdelujejo ponudniki storitev obdelave podatkov;

(f)	poglavje VII se uporablja za vse neosebne podatke, ki jih v Uniji hranijo ponudniki storitev obdelave podatkov.

3. Ta uredba se uporablja za:

(a)	proizvajalce povezanih izdelkov, danih na trg v Uniji, in ponudnike povezanih storitev ne glede na sedež teh proizvajalcev in ponudnikov;

(b)	uporabnike povezanih izdelkov ali povezanih storitev, kot je navedeno v točki (a), ki so v Uniji;

(c)	imetnike podatkov, ne glede na njihov sedež, ki dajejo podatke na voljo prejemnikom podatkov v Uniji;

(d)	prejemnike podatkov v Uniji, ki se jim podatki dajejo na voljo;

(e)

organe javnega sektorja, komisijo, Evropsko centralno banko in organe Unije, ki od imetnikov podatkov zahtevajo, da dajo podatke na voljo, kadar obstaja izjemna potreba po teh podatkih za opravljanje posebne naloge, ki se izvaja v javnem interesu, in imetnike podatkov, ki dajejo te podatke na voljo v odziv na tako zahtevo;

(f)	ponudnike storitev obdelave podatkov, ne glede na njihov sedež, ki opravljajo take storitve strankam v Uniji;

(g)	udeležence v podatkovnih prostorih in prodajalce aplikacij, ki uporabljajo pametne pogodbe, ter osebe, katerih trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma.

4. Kadar se ta uredba sklicuje na povezane izdelke ali povezane storitve, se taka sklicevanja razumejo tudi v smislu, da vključujejo virtualne pomočnike, če ti komunicirajo s povezanim izdelkom ali povezano storitvijo.

5. Ta uredba ne posega v pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov, zasebnosti in zaupnosti komunikacij ter celovitosti terminalske opreme, ki se uporablja za osebne podatke, ki se obdelujejo v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe, zlasti uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 in Direktivo 2002/58/ES, vključno s pooblastili in pristojnostmi nadzornih organov in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V kolikor so uporabniki posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravice iz poglavja II te uredbe dopolnjujejo pravico dostopa posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in pravico do prenosljivosti podatkov iz členov 15 in 20 Uredbe (EU) 2016/679. V primeru nasprotja med to uredbo in pravom Unije o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s takim pravom Unije, prevlada ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti.

6. Ta uredba se ne uporablja za prostovoljne dogovore o izmenjavi podatkov med zasebnimi in javnimi subjekti ali ne posega vanje, zlasti v prostovoljne dogovore o souporabi podatkov.

Ta uredba ne vpliva na pravne akte Unije ali nacionalne pravne akte, ki določajo souporabo podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, ali za carinske in davčne namene, zlasti uredbe (EU) 2021/784, (EU) 2022/2065 in (EU) 2023/1543, ter Direktivo (EU) 2023/1544, ali mednarodno sodelovanje na tem področju. Ta uredba se ne uporablja za zbiranje ali souporabo podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo na podlagi Uredbe (EU) 2015/847 in Direktive (EU) 2015/849. Ta uredba se ne uporablja za področja, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, in v nobenem primeru ne vpliva na pristojnosti držav članic v zvezi z javno varnostjo, obrambo ali nacionalno varnostjo, ne glede na vrsto subjekta, ki ga države članice pooblastijo za izvajanje nalog v zvezi s temi pristojnostmi, ali na njihova pooblastila za zaščito drugih bistvenih državnih funkcij, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda. Ta uredba ne vpliva na pristojnosti držav članic v zvezi s carinsko in davčno upravo ali zdravjem in varnostjo državljanov.

7. Ta uredba dopolnjuje samoregulativni pristop iz Uredbe (EU) 2018/1807 z dodajanjem splošno veljavnih obveznosti glede zamenjave ponudnikov storitev v oblaku.

8. Ta uredba ne posega v pravne akte Unije in nacionalne pravne akte, ki zagotavljajo varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti direktive 2001/29/ES, 2004/48/ES in (EU) 2019/790.

9. Ta uredba dopolnjuje in ne posega v pravo Unije, ki podpira interese potrošnikov ter zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov, njihovega zdravja, varnosti in gospodarskih interesov, zlasti direktive 93/13/EGS, 2005/29/ES in 2011/83/EU.

10. Ta uredba ne preprečuje sklepanja prostovoljnih zakonitih pogodb o souporabi podatkov, vključno s pogodbami, sklenjenimi na podlagi vzajemnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

Člen 10

Reševanje sporov

1. Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2. Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3. Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4. Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5. Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen ter mora sprejemati odločitve v skladu z jasnim, nediskriminatornim in pravičnim poslovnikom;

(b)	ima potrebno strokovno znanje, zlasti v zvezi z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno z nadomestilom, ter o dajanju podatkov na voljo na pregleden način, kar mu omogoča, da učinkovito določi te pogoje;

(c)	je enostavno dostopen preko elektronske komunikacijske tehnologije;

(d)	je sposoben sprejemati odločitve hitro, učinkovito in stroškovno ugodno v vsaj enem uradnem jeziku Unije.

6. Države članice uradno obvestijo komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7. Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8. Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9. Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10. Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

(a)	združene rezultate sporov;

(b)	povprečno trajanje reševanja sporov;

(c)	najpogostejše razloge za spore.

11. Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12. Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13. Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

Člen 16

Razmerje do drugih obveznosti dajanja podatkov na voljo organom javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki in organom Unije

1. To poglavje ne vpliva na obveznosti, ki so v pravu Unije ali nacionalnem pravu določene za poročanje, izpolnjevanje zahtev za dostop do informacij ali dokazovanje ali preverjanje izpolnjevanja pravnih obveznosti.

2. To poglavje se ne uporablja za organe javnega sektorja, komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije, ki izvajajo dejavnosti preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali upravnih prekrškov ali izvrševanja kazenskih sankcij, ali za carinsko ali davčno upravo. To poglavje ne vpliva na veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj ali upravnih prekrškov ali izvrševanju kazenskih ali upravnih sankcij ali o carinski ali davčni upravi.

Člen 17

Zahteve za dajanje podatkov na voljo

1. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

(a)	navede zahtevane podatke, vključno z ustreznimi metapodatki, potrebnimi za razlago in uporabo teh podatkov;

(b)	dokaže, da so izpolnjeni pogoji potrebni za obstoj izjemne potrebe, kot je določeno v členu 15, zaradi katere zahteva podatke;

(c)	pojasni namen zahteve, predvideno uporabo zahtevanih podatkov, po potrebi tudi s strani tretje osebe v skladu z odstavkom 4 tega člena, trajanje te uporabe ter, kadar je ustrezno, kako se bo z njihovo obdelavo obravnavala izjemna potreba;

(d)	navede, če je mogoče, kdaj se pričakuje, da bodo podatke izbrisale vse stranke, ki imajo dostop do njih;

(e)	utemelji izbiro imetnika podatkov, na katerega je naslovil zahtevo;

(f)	navede vse druge organe javnega sektorja ali komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije in tretje osebe, za katere se pričakuje, da jim bodo zahtevani podatki dani v souporabo;

(g)	kadar zahteva osebne podatke, navede vse tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za izvajanje načel varstva podatkov, ter potrebne zaščitne ukrepe, kot na primer psevdonimizacija, in ali lahko imetnik podatkov uporabi anonimizacijo, preden bo dal podatke na voljo;

(h)	navede pravno določbo, na podlagi katere je bila organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je vložil zahtevo, naložena posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu in je pomembna za zahtevo po podatkih;

(i)	navede rok do katerega je treba podatke dati na voljo in rok iz člena 18(2) v katerem lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve;

(j)	si po najboljših močeh prizadeva, da izpolnitev zahteve po podatkih ne bi pomenila, da bi bil imetnik podatkov odgovoren za kršitev prava Unije ali nacionalnega prava.

2. Zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

(a)	je v pisni obliki in izražena v jasnem, jedrnatem in preprostem jeziku, ki je razumljiv imetniku podatkov;

(b)	točno navaja vrsto podatkov, ki se zahtevajo, in se nanaša na podatke, nad katerimi ima imetnik podatkov v času zahteve nadzor;

(c)	je sorazmerna z izjemno potrebo ter ustrezno utemeljena glede podrobnosti in količine zahtevanih podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov;

(d)	spoštuje zakonite cilje imetnika podatkov, je zavezana varstvu poslovnih skrivnosti v skladu s členom 19(3), ter upošteva stroške in trud, ki so potrebni za dajanje podatkov na voljo;

(e)

se nanaša na neosebne podatke, in samo če neosebni podatki dokazano ne zadoščajo za odziv na izjemno potrebo po uporabi podatkov v skladu s členom 15(1), točka (a), vsebuje zahtevo po osebnih podatkih, in sicer v psevdonimizirani obliki, poleg tega pa določa tehnične in organizacijske ukrepe, ki se sprejmejo za zaščito podatkov;

(f)	obvesti imetnika podatkov o kaznih, ki jih pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, naloži na podlagi člena 40 v primeru neizpolnjevanja zahteve;

(g)

kadar je zahtevo vložil organ javnega sektorja, se posreduje koordinatorju podatkov države članice iz člena 37, kjer ima organ javnega sektorja, ki je vložil zahtevo, sedež; koordinator podatkov bo napravil zahtevo javno dostopno na spletu brez nepotrebnega odlašanja, razen če meni, da bi taka objava povzročila tveganje za javno varnost;

(h)	kadar zahtevo vloži Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, se da na voljo na spletu brez nepotrebnega odlašanja;

(i)	kadar se zahtevajo osebni podatki, je brez nepotrebnega odlašanja priglašena nadzornemu organu, odgovornemu za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679 v državi članici, v kateri ima organ javnega sektorja sedež.

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo komisijo o svojih zahtevah.

3. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4. Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5. Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6. Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

Člen 20

Nadomestilo v primerih izjemne potrebe

1. Imetniki podatkov, razen mikropodjetij in malih podjetij, dajo podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost na podlagi člena 15(1), točka (a), na voljo brezplačno. Če imetnik podatkov to zahteva, mu organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke, za to zagotovi javno priznanje.

2. Imetnik podatkov je upravičen do poštenega nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b). Tako nadomestilo krije tehnične in organizacijske stroške, nastale zaradi izpolnitve zahteve, ter po potrebi tudi stroške anonimizacije, psevdonimizacije, združevanja in tehnične prilagoditve in razumno maržo. Imetnik podatkov na zahtevo organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije da na voljo informacije o podlagi za izračun stroškov in razumne marže.

3. Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar nadomestilo za dajanje podatkov na voljo zahteva mikropodjetje ali malo podjetje.

4. Imetniki podatkov niso upravičeni do nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b), kadar je posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu, priprava uradne statistike in kadar nakup podatkov ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom. Države članice uradno obvestijo komisijo, če nakup podatkov za pripravo uradne statistike ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom.

5. Kadar se organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ne strinja z ravnjo nadomestila, ki ga zahteva imetnik podatkov, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

Člen 21

Dajanje podatkov, pridobljenih v okviru izjemne potrebe, v souporabo raziskovalnim organizacijam ali statističnim organom

1. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ima pravico do dajanja podatkov, prejetih na podlagi tega poglavja, v souporabo:

(a)	posameznikom ali organizacijam za izvedbo znanstvenih raziskav ali analitik, združljivih z namenom, za katerega so bili podatki zahtevani, ali

(b)	nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo uradne statistike.

2. Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1, delujejo nepridobitno ali v okviru poslanstva javnega interesa, priznanega v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Mednje ne spadajo organizacije, na katere imajo komercialna podjetja znaten vpliv, ki bo verjetno imel za posledico prednostni dostop do izsledkov raziskav.

3. Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, izpolnjujejo iste obveznosti, kot veljajo za organe javnega sektorja, komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije na podlagi člena 17(3) in člena 19.

4. Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, lahko ne glede na člen 19(1), točka (c), hranijo prejete podatke za namen, za katerega so bili zahtevani, do šest mesecev po tem, ko so organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije te podatke izbrisali.

5. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije namerava posredovati ali dati na voljo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke, ter navede identiteto in kontaktne podatke organizacije ali posameznika, ki prejme podatke, namen posredovanja ali dajanja podatkov na voljo, obdobje, v katerem se bodo podatki uporabljali, ter sprejete ukrepe tehnične zaščite in organizacijske ukrepe, tudi kadar gre za osebne podatke ali poslovne skrivnosti. Kadar se imetnik podatkov ne strinja s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

Člen 29

Postopna odprava povračil za zamenjavo

1. Od 12. januarja 2027 ponudniki storitev obdelave podatkov stranki v postopku zamenjave ne zaračunavajo nobenih povračil za zamenjavo.

2. Od 11. januarja 2024 do 12. januarja 2027 lahko ponudniki storitev obdelave podatkov stranki v postopku zamenjave zaračunavajo nižja povračila za zamenjavo.

3. Nižja povračila za zamenjavo iz odstavka 2 ne presegajo stroškov, ki nastanejo ponudniku storitev obdelave podatkov in so neposredno povezani z zadevnim postopkom zamenjave.

4. Ponudniki storitev obdelave podatkov potencialni stranki pred sklenitvijo pogodbe z njo zagotovijo jasne informacije o standardnih pristojbinah za storitve in kaznih za predčasno odpoved, ki se lahko zaračunajo, pa tudi o nižjih povračilih za zamenjavo, ki se lahko zaračunajo v obdobju iz odstavka 2.

5. Kadar je ustrezno, ponudniki storitev obdelave podatkov stranki zagotovijo informacije o storitvah obdelave podatkov, povezanih z zelo zapleteno ali drago zamenjavo ali kjer zamenjave ni mogoče opraviti brez večjega poseganja v podatke, digitalna sredstva ali storitveno arhitekturo.

6. Kadar je ustrezno, dajo ponudniki storitev obdelave podatkov informacije iz odstavkov 4 in 5 strankam na voljo tako, da jih javno objavijo na posebnem razdelku na svojem spletnem mestu ali na drug enostavno dostopen način.

7. Na komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe z uvedbo mehanizma spremljanja, s katerim bo spremljala povračila za zamenjavo, ki jih na trgu zaračunavajo ponudniki storitev obdelave podatkov, ter tako zagotovila, da bodo povračila za zamenjavo na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena odpravljena in zmanjšana v rokih iz navedenih odstavkov.

Člen 32

Mednarodni vladni dostop in prenos

1. Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 ponudniki storitev obdelave podatkov sprejmejo vse ustrezne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe, vključno s pogodbami, da preprečijo mednarodni prenos in dostop ter prenos in dostop državnih organov tretjih držav do neosebnih podatkov, ki se hranijo v Uniji, kadar bi bil tak prenos ali dostop v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

2. Vsaka odločba ali sodba sodišča tretje države in odločba upravnega organa tretje države, ki od ponudnika storitev obdelave podatkov zahteva prenos ali zagotovitev dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, se prizna ali izvrši, na kateri koli način, le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, ki velja med tretjo državo prosilko in Unijo, ali katerem koli takem sporazumu med tretjo državo prosilko in državo članico.

3. Če mednarodnega sporazuma iz odstavka 2 ni in kadar je na ponudnika storitev obdelave podatkov naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države o prenosu ali zagotovitvi dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, naslovnik pa bi lahko zaradi spoštovanja take odločbe ravnal v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se temu organu tretje države taki podatki prenesejo ali omogoči dostop do njih le, kadar:

(a)	je v sistemu tretje države potrebna navedba razlogov in sorazmernosti take odločbe ali sodbe, za tako odločbo ali sodbo pa se zahteva, da je po naravi specifična, npr. z vzpostavitvijo zadostne povezave z določenimi osumljenimi osebami ali kršitvami;

(b)	naslovnikov utemeljeni ugovor obravnava pristojno sodišče tretje države in

(c)	je pristojno sodišče tretje države, ki izda odločbo ali sodbo ali obravnava odločbo upravnega organa, na podlagi prava te tretje države pooblaščeno za upoštevanje ustreznih pravnih interesov ponudnika podatkov, zaščitenih s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

Naslovnik odločbe ali sodbe lahko zaprosi za mnenje ustrezno nacionalno telo ali organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v pravnih zadevah, da bi ugotovil, ali so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni, zlasti kadar meni, da bi se odločba lahko nanašala na poslovne skrivnosti in druge poslovno občutljive podatke ter na vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, ali da bi prenos lahko povzročil deanonimizacijo. Zadevno nacionalno telo ali organ se lahko posvetuje s komisijo. Če naslovnik meni, da bi odločba ali sodba lahko vplivala na interese nacionalne varnosti ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic, za mnenje zaprosi ustrezno nacionalno telo ali organ, da bi ugotovil, ali zahtevani podatki zadevajo nacionalne varnostne ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic. Če naslovnik odgovora ne prejme v enem mesecu ali če tako telo ali organ meni, da pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, lahko na tej podlagi zavrne zahtevo za prenos neosebnih podatkov ali dostop do njih.

EDIB iz člena 42 svetuje in pomaga Komisiji pri pripravi smernic za ocenjevanje, ali so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.

4. Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 ali 3, ponudnik storitev obdelave podatkov v odgovor na zahtevo da na voljo podatke v najmanjšem dovoljenem obsegu na podlagi razumne razlage te zahteve s strani ponudnika ali ustreznega nacionalnega telesa ali organa iz odstavka 3, drugi pododstavek.

5. Ponudnik storitev obdelave podatkov imetnika podatkov obvesti o zahtevi upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov pred izpolnitvijo zadevne zahteve, razen kadar gre za zahtevo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

POGLAVJE VIII

INTEROPERABILNOST

Člen 33

Bistvene zahteve glede interoperabilnosti podatkov, mehanizmov in storitev za souporabo podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov

1. Udeleženci v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem, izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve za olajšanje interoperabilnosti podatkov ter mehanizmov in storitev souporabe podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki so interoperabilni okviri za specifični namen ali sektor ali medsektorski interoperabilni okviri skupnih standardov in praks za dajanje v souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim za razvoj novih izdelkov in storitev, znanstvenih raziskav ali pobud civilne družbe:

(a)	vsebina nabora podatkov, omejitve uporabe, licence, metodologija zbiranja podatkov, kakovost podatkov in nezanesljivost se ustrezno opišejo, po potrebi v strojno berljivi obliki, tako da je prejemniku omogočeno iskanje podatkov, dostop do njih in njihova uporaba;

(b)	strukture podatkov, oblike zapisov podatkov, besednjaki, klasifikacijske sheme, taksonomije in šifranti, kadar so na voljo, se opišejo na javno dostopen in dosleden način;

(c)

tehnična sredstva za dostop do podatkov, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje, ter njihovi pogoji uporabe in kakovost storitve se ustrezno opišejo, da se omogoči samodejen dostop do podatkov in njihov prenos med strankami, tudi neprekinjeno, z masovnim prenosom ali v realnem času v strojno berljivi obliki, kadar je to tehnično izvedljivo in ne ovira dobrega delovanja povezanega izdelka;

(d)	po potrebi se zagotovijo sredstva za omogočanje interoperabilnosti orodij za avtomatizacijo izvajanja sporazumov o souporabi podatkov, kot so pametne pogodbe.

Zahteve so lahko splošne narave ali se nanašajo na posamezne sektorje, pri čemer v celoti upoštevajo medsebojno povezanost z zahtevami iz drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2. Na komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 te uredbe za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo bistvenih zahtev iz odstavka 1 tega člena v zvezi s tistimi zahtevami, ki zaradi svoje narave ne morejo imeti nameravanega učinka, če niso podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije, ter da se ustrezno upošteva tehnološki in tržni razvoj.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov upošteva nasvet EDIB v skladu s členom 42, točka (c)(iii).

3. Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, sklici na katere so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, kolikor navedene zahteve zajemajo taki harmonizirani standardi ali njihovi deli.

4. Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je na podlagi člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala osnutek harmoniziranega standarda, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in:

(i)	zahteva ni bila sprejeta;

(ii)	harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo ter

(b)	v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

6. Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 5 tega člena izpolnjeni.

7. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

8. Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih in izpolnjujejo skupne specifikacije, določene z izvedbenimi akti iz odstavka 5 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih delih.

9. Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 5 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

10. Ko država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

11. Komisija lahko ob upoštevanju predloga EDIB v skladu s členom 30, točka (h), Uredbe (EU) 2022/868 sprejme smernice za določitev interoperabilnih okvirov splošnih standardov in praks za delovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov.

Člen 35

Interoperabilnost storitev obdelave podatkov

1. Odprte specifikacije za interoperabilnost in harmonizirani standardi za interoperabilnost storitev obdelave podatkov:

(a)	zagotovijo, kadar je tehnično izvedljivo, interoperabilnost med različnimi storitvami obdelave podatkov, ki zajemajo isto vrsto storitve;

(b)	izboljšujejo prenosljivost digitalnih sredstev med različnimi storitvami obdelave podatkov, ki zajemajo isto vrsto storitve;

(c)	kadar je tehnično izvedljivo, olajšajo doseganje funkcionalne enakovrednosti med storitvami obdelave podatkov iz člena 30(1), ki zajemajo isto vrsto storitve;

(d)	ne vplivajo negativno na varnost in celovitost storitev obdelave podatkov in podatkov;

(e)	so zasnovani tako, da omogočajo tehnični napredek ter vključitev novih funkcij in inovacij v storitve obdelave podatkov.

2. Odprte specifikacije za interoperabilnost in harmonizirani standardi za interoperabilnost storitev obdelave podatkov nudijo ustrezne rešitve za:

(a)	vidike interoperabilnosti v oblaku v zvezi z interoperabilnostjo prenosa, sintaktično interoperabilnostjo, semantično interoperabilnostjo podatkov, vedenjsko interoperabilnostjo in interoperabilnostjo politik;

(b)	vidike prenosljivosti podatkov v oblaku v zvezi s sintaktično prenosljivostjo podatkov, semantično prenosljivostjo podatkov in prenosljivostjo podatkovnih politik;

(c)	vidike aplikacij v oblaku v zvezi s sintaktično prenosljivostjo aplikacij, prenosljivostjo navodil za aplikacije, prenosljivostjo metapodatkov aplikacij, prenosljivostjo vedenja aplikacij in prenosljivostjo aplikacijskih politik.

3. Odprte specifikacije za interoperabilnost so skladne s Prilogo II k Uredbi (EU) št. 1025/2012.

4. Komisija lahko ob upoštevanju ustreznih mednarodnih in evropskih standardov in samoregulativnih pobud ter v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije na podlagi odprtih specifikacij za interoperabilnost, ki zajemajo vse bistvene zahteve iz odstavkov 1 in 2.

6. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena upošteva stališča ustreznih pristojnih organov iz člena 37(5), točka (h), in drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

7. Če država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavkov 1 in 2, o tem obvesti komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

8. Za namene člena 30(3) Komisija z izvedbenimi akti objavi sklice na harmonizirane standarde in skupne specifikacije za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov.

9. Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

Člen 36

Bistvene zahteve v zvezi s pametnimi pogodbami za izvajanje sporazumov o souporabi podatkov

1. Prodajalec aplikacije, ki uporablja pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, oseba, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo ali njegovega dela, zagotovi, da te pametne pogodbe izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve:

(a)	zanesljivost in nadzor dostopa, s čimer se zagotavlja, da je pametna pogodba zasnovana tako, da zagotavlja mehanizme za nadzor dostopa in zelo visoko stopnjo zanesljivosti, da se preprečijo funkcionalne napake in preprečijo posegi s strani tretjih oseb;

(b)

varna ustavitev in prekinitev, s čimer se zagotavlja, da obstaja mehanizem za ustavitev nadaljnjega izvajanja transakcij in da pametna pogodba vključuje notranje funkcije, ki lahko pogodbo ponastavijo ali ji naročijo, da ustavi ali prekine operacije, s čimer zlasti preprečujejo prihodnje naključne izvedbe;

(c)

arhiviranje podatkov in kontinuiteta, s čimer se, za primer, da je treba pametno pogodbo odpovedati ali deaktivirati, zagotovi možnost arhiviranja podatkov o transakcijah, logike pametne pogodbe in kode, da se vodi evidenca operacij, ki so bile v preteklosti izvedene v zvezi s podatki (možnost revizije);

(d)	nadzor dostopa, s čimer se zagotovi, da je pametna pogodba zaščitena z mehanizmi za strog nadzor dostopa na ravneh upravljanja in ravneh pametnih pogodb, ter

(e)	skladnost, s čimer se zagotovi skladnost s pogoji iz sporazuma o souporabi podatkov, ki se izvaja s pametno pogodbo.

2. Prodajalec pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, oseba, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo ali njegovega dela, opravi ugotavljanje skladnosti z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev iz odstavka 1, in če so te zahteve izpolnjene, izda EU izjavo o skladnosti.

3. Pri pripravi izjave EU o skladnosti je prodajalec aplikacije, ki uporablja pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, oseba, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo ali njegovega dela, odgovoren za skladnost z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1.

4. Za pametno pogodbo, ki izpolnjuje harmonizirane standarde ali njihove upoštevne dele, za katere so sklici objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladna z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih harmoniziranih standardih ali njihovih delih.

5. Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

6. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

(i)	zahteva ni bila sprejeta;

(ii)	harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo, ter

(b)	v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

7. Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 6 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 6 tega člena izpolnjeni.

8. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 6 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

9. Za prodajalca pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, osebo, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo, ali njegovega dela, ki izpolnjuje skupne specifikacije, določene z enim ali več izvedbenimi akti iz odstavka 6 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih deli.

10. Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, z namenom da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 6 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

11. Če država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija te podrobne obrazložitve oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

POGLAVJE IX

IZVAJANJE IN IZVRŠEVANJE

Člen 37

Pristojni organi in koordinatorji podatkov

1. Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.

2. Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.

3. Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.

4. Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:

(a)	glede posebnih sektorskih vprašanj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo, povezanih z uporabo te uredbe, se spoštuje pristojnost sektorskih organov;

(b)	pristojni organ, odgovoren za uporabo in izvrševanje členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, ima izkušnje na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev.

5. Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:

(a)	spodbujanje podatkovne pismenosti in ozaveščenosti uporabnikov in subjektov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, o pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe;

(b)

obravnavo pritožb zaradi domnevnih kršitev te uredbe, tudi v zvezi s poslovnimi skrivnostmi, in preiskavo predmeta pritožb v ustreznem obsegu in redno obveščanje pritožnikov, kadar je to ustrezno in v skladu z nacionalnim pravom, o poteku in rezultatu preiskave v razumnem roku, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim pristojnim organom;

(c)	izvedbo preiskav o zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejmejo od drugega pristojnega organa ali drugega javnega organa;

(d)	nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih denarnih kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, ali sprožitev sodnega postopka za naložitev glob;

(e)	spremljanje tehnološkega in ustreznega poslovnega razvoja, ki je pomemben za dajanje podatkov na voljo in njihovo uporabo;

(f)	sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic ter, kadar je ustrezno, s komisijo ali EDIB, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, vključno z izmenjavo vseh pomembnih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja, tudi v zvezi z odstavkom 10 tega člena;

(g)

sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje drugih pravnih aktov Unije ali nacionalnih pravnih aktov, tudi z organi s pristojnostjo na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev, z nadzornim organom, odgovornim za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, ali s sektorskimi organi, da bi zagotovili, da se ta uredba izvršuje dosledno z drugim pravom Unije in nacionalnim pravom;

(h)	sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, da bi zagotovili, da se členi 23 do 31 ter člena 34 in 35 izvršujejo usklajeno z drugim pravom Unije in samoregulacijo, ki se uporablja za ponudnike storitev obdelave podatkov;

(i)	zagotovitev, da se povračila za zamenjavo odpravijo v skladu s členom 29;

(j)	preučevanje zahtev za podatke, vloženih na podlagi poglavja V.

Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;

6. Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:

(a)	deluje kot enotna kontaktna točka za vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe;

(b)	zagotavlja spletno javno razpoložljivost zahtev za dajanje podatkov na voljo, ki jih vložijo organi javnega sektorja v primeru izjemne potrebe na podlagi poglavja V, ter spodbuja prostovoljne sporazume o souporabi podatkov med organi javnega sektorja in imetniki podatkov;

(c)	letno obvešča komisijo o zavrnitvah, priglašenih na podlagi člena 4(2) in (8) in člena 5(11).

7. Države članice komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.

8. Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.

9. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

10. Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.

11. Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.

12. Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

13. Za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.

14. Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.

15. Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.

16. Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.

Člen 40

Kazni

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo komisijo do 12. septembra 2025 ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva. Komisija redno posodablja in vodi enostavno dostopen javni register teh ukrepov.

3. Države članice pri nalaganju kazni za kršitve te uredbe upoštevajo priporočila EDIB in naslednja neizčrpna merila:

(a)	naravo, resnost, razsežnost in trajanje kršitve;

(b)	morebitne ukrepe, ki jih je kršitelj sprejel za ublažitev ali odpravo škode, povzročene s kršitvijo;

(c)	morebitne predhodne kršitve kršitelja;

(d)	pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih je kršitelj pridobil s kršitvijo, če je take koristi ali izgube mogoče zanesljivo ugotoviti;

(e)	morebiten drug oteževalni ali olajševalni dejavnik v zvezi z okoliščinami primera;

(f)	letni promet kršitelja v preteklem proračunskem letu v Uniji.

4. Za kršitve obveznosti iz poglavij II, III in V te uredbe lahko nadzorni organi odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679 v okviru svojih pristojnosti naložijo upravne globe v skladu s členom 83 Uredbe (EU) 2016/679 do zneska iz člena 83(5) navedene uredbe.

5. Za kršitve obveznosti iz poglavja V te uredbe lahko Evropski nadzornik za varstvo podatkov v okviru svojih pristojnosti naloži upravne globe v skladu s členom 66 Uredbe (EU) 2018/1725 do zneska iz člena 66(3) navedene uredbe.

Člen 45

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 29(7) in člena 33(2) se prenese na komisijo za nedoločen čas od 11. januarja 2024.

3. Prenos pooblastila iz člena 29(7) in člena 33(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 29(7) ali člena 33(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

whereas

keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

Data Act 2023/2854 SL