Data Act 2023/2854 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2854 SL cercato: ' organ' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

expand index organ:

whereas organ:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 684

Člen 10

Reševanje sporov

1. Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2. organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3. Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4. Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5. Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen ter mora sprejemati odločitve v skladu z jasnim, nediskriminatornim in pravičnim poslovnikom;

(b)	ima potrebno strokovno znanje, zlasti v zvezi z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno z nadomestilom, ter o dajanju podatkov na voljo na pregleden način, kar mu omogoča, da učinkovito določi te pogoje;

(c)	je enostavno dostopen preko elektronske komunikacijske tehnologije;

(d)	je sposoben sprejemati odločitve hitro, učinkovito in stroškovno ugodno v vsaj enem uradnem jeziku Unije.

6. Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7. organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8. organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9. organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10. organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

(a)	združene rezultate sporov;

(b)	povprečno trajanje reševanja sporov;

(c)	najpogostejše razloge za spore.

11. Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12. Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13. Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

Člen 17

Zahteve za dajanje podatkov na voljo

1. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

(a)	navede zahtevane podatke, vključno z ustreznimi metapodatki, potrebnimi za razlago in uporabo teh podatkov;

(b)	dokaže, da so izpolnjeni pogoji potrebni za obstoj izjemne potrebe, kot je določeno v členu 15, zaradi katere zahteva podatke;

(c)	pojasni namen zahteve, predvideno uporabo zahtevanih podatkov, po potrebi tudi s strani tretje osebe v skladu z odstavkom 4 tega člena, trajanje te uporabe ter, kadar je ustrezno, kako se bo z njihovo obdelavo obravnavala izjemna potreba;

(d)	navede, če je mogoče, kdaj se pričakuje, da bodo podatke izbrisale vse stranke, ki imajo dostop do njih;

(e)	utemelji izbiro imetnika podatkov, na katerega je naslovil zahtevo;

(f)	navede vse druge organe javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije in tretje osebe, za katere se pričakuje, da jim bodo zahtevani podatki dani v souporabo;

(g)	kadar zahteva osebne podatke, navede vse tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za izvajanje načel varstva podatkov, ter potrebne zaščitne ukrepe, kot na primer psevdonimizacija, in ali lahko imetnik podatkov uporabi anonimizacijo, preden bo dal podatke na voljo;

(h)	navede pravno določbo, na podlagi katere je bila organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je vložil zahtevo, naložena posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu in je pomembna za zahtevo po podatkih;

(i)	navede rok do katerega je treba podatke dati na voljo in rok iz člena 18(2) v katerem lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve;

(j)	si po najboljših močeh prizadeva, da izpolnitev zahteve po podatkih ne bi pomenila, da bi bil imetnik podatkov odgovoren za kršitev prava Unije ali nacionalnega prava.

2. Zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

(a)	je v pisni obliki in izražena v jasnem, jedrnatem in preprostem jeziku, ki je razumljiv imetniku podatkov;

(b)	točno navaja vrsto podatkov, ki se zahtevajo, in se nanaša na podatke, nad katerimi ima imetnik podatkov v času zahteve nadzor;

(c)	je sorazmerna z izjemno potrebo ter ustrezno utemeljena glede podrobnosti in količine zahtevanih podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov;

(d)	spoštuje zakonite cilje imetnika podatkov, je zavezana varstvu poslovnih skrivnosti v skladu s členom 19(3), ter upošteva stroške in trud, ki so potrebni za dajanje podatkov na voljo;

(e)

se nanaša na neosebne podatke, in samo če neosebni podatki dokazano ne zadoščajo za odziv na izjemno potrebo po uporabi podatkov v skladu s členom 15(1), točka (a), vsebuje zahtevo po osebnih podatkih, in sicer v psevdonimizirani obliki, poleg tega pa določa tehnične in organizacijske ukrepe, ki se sprejmejo za zaščito podatkov;

(f)	obvesti imetnika podatkov o kaznih, ki jih pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, naloži na podlagi člena 40 v primeru neizpolnjevanja zahteve;

(g)

kadar je zahtevo vložil organ javnega sektorja, se posreduje koordinatorju podatkov države članice iz člena 37, kjer ima organ javnega sektorja, ki je vložil zahtevo, sedež; koordinator podatkov bo napravil zahtevo javno dostopno na spletu brez nepotrebnega odlašanja, razen če meni, da bi taka objava povzročila tveganje za javno varnost;

(h)	kadar zahtevo vloži Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, se da na voljo na spletu brez nepotrebnega odlašanja;

(i)	kadar se zahtevajo osebni podatki, je brez nepotrebnega odlašanja priglašena nadzornemu organu, odgovornemu za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679 v državi članici, v kateri ima organ javnega sektorja sedež.

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo Komisijo o svojih zahtevah.

3. organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4. Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5. Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6. Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

Člen 19

Obveznosti organov javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke in organov Unije

1. organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke na podlagi zahteve, vložene na podlagi člena 14:

(a)	podatkov ne uporablja na način, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili zahtevani;

(b)	izvede tehnične in organizacijske ukrepe, ki ohranjajo zaupnost in celovitost zahtevanih podatkov ter varnost prenosov podatkov, zlasti osebnih podatkov, ter varujejo pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)

izbriše podatke takoj, ko niso več potrebni za navedeni namen, ter brez nepotrebnega odlašanja obvesti imetnika podatkov in posameznike ali organizacije, ki so prejeli podatke na podlagi člena 21(1), da so bili podatki izbrisani, razen če je treba v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o dostopu javnosti do dokumentov v okviru obveznosti glede preglednosti podatke arhivirati.

2. organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka, organ Unije ali tretja oseba, ki prejme podatke na podlagi tega poglavja:

(a)	ne uporablja podatkov ali vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in načine proizvodnje ali delovanja imetnika podatkov za razvoj ali izboljšanje povezanega izdelka ali povezane storitve, ki konkurira povezanemu izdelku ali povezani storitvi imetnika podatkov;

(b)	ne deli podatkov z drugo tretjo osebo za katerega koli od namenov iz točke (a).

3. Razkritje poslovnih skrivnosti organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije se zahteva le v obsegu, v katerem je nujno potrebno za doseganje namena zahteve na podlagi člena 15. V takem primeru imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, določi, kateri podatki se varujejo kot poslovne skrivnosti, vključno z ustreznimi metapodatki. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije pred razkritjem poslovne skrivnosti sprejme vse potrebne in ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za ohranitev zaupnosti poslovnih skrivnosti, po potrebi tudi uporabo vzorčnih pogodbenih pogojev, tehničnih standardov in kodeksov ravnanja.

4. organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije je odgovoren za varnost podatkov, ki jih prejme.

Člen 21

Dajanje podatkov, pridobljenih v okviru izjemne potrebe, v souporabo raziskovalnim organizacijam ali statističnim organom

1. organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ima pravico do dajanja podatkov, prejetih na podlagi tega poglavja, v souporabo:

(a)	posameznikom ali organizacijam za izvedbo znanstvenih raziskav ali analitik, združljivih z namenom, za katerega so bili podatki zahtevani, ali

(b)	nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo uradne statistike.

2. Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1, delujejo nepridobitno ali v okviru poslanstva javnega interesa, priznanega v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Mednje ne spadajo organizacije, na katere imajo komercialna podjetja znaten vpliv, ki bo verjetno imel za posledico prednostni dostop do izsledkov raziskav.

3. Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, izpolnjujejo iste obveznosti, kot veljajo za organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije na podlagi člena 17(3) in člena 19.

4. Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, lahko ne glede na člen 19(1), točka (c), hranijo prejete podatke za namen, za katerega so bili zahtevani, do šest mesecev po tem, ko so organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije te podatke izbrisali.

5. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije namerava posredovati ali dati na voljo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke, ter navede identiteto in kontaktne podatke organizacije ali posameznika, ki prejme podatke, namen posredovanja ali dajanja podatkov na voljo, obdobje, v katerem se bodo podatki uporabljali, ter sprejete ukrepe tehnične zaščite in organizacijske ukrepe, tudi kadar gre za osebne podatke ali poslovne skrivnosti. Kadar se imetnik podatkov ne strinja s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

Člen 22

Medsebojna pomoč in čezmejno sodelovanje

1. organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije sodelujejo in drug drugemu pomagajo pri doslednem izvajanju tega poglavja.

2. Podatki, izmenjani v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se nudi na podlagi odstavka 1, se ne uporabljajo na način, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili zahtevani.

3. Kadar organ javnega sektorja namerava zahtevati podatke od imetnika podatkov s sedežem v drugi državi članici, o tej nameri najprej uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, v tej državi članici. Ta zahteva velja tudi za zahteve Komisije, Evropske centralne banke in organov Unije. Zahtevo preuči pristojni organ države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

4. Ustrezni pristojni organ, potem ko preuči zahtevo glede na zahteve iz člena 17, brez nepotrebnega odlašanja sprejme enega od naslednjih ukrepov:

(a)

zahtevo posreduje imetniku podatkov ter po potrebi da navodilo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je vložil zahtevo, glede morebitne potrebe po sodelovanju z organi javnega sektorja države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež, da bi se zmanjšalo upravno breme imetnika podatkov pri izpolnjevanju zahteve;

(b)	zaradi ustrezno utemeljenih razlogov v skladu s tem poglavjem zavrne zahtevo.

Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organ Unije, ki so vložili zahtevo, upoštevajo nasvete in razloge, ki jih je predložil zadevni pristojni organ na podlagi prvega pododstavka, preden po potrebi sprejmejo katere koli nadaljnje ukrepe, kot je ponovna vložitev zahteve.

POGLAVJE VI

ZAMENJAVA STORITEV OBDELAVE PODATKOV

whereas

keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

Data Act 2023/2854 SL