Contratti digitali 2019/0770 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2019/0770 SL cercato: 'primeru' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

index primeru:

2 Člen 1 Predmet urejanja in namen

2 Člen 3 Področje uporabe

1 Člen 8 Objektivne zahteve za skladnost

1 Člen 10 Pravice tretjih oseb

1 Člen 13 Zahtevki v primeru nedobave

2 Člen 14 Jamčevalni zahtevki v primeru neskladnosti

2 Člen 16 Obveznosti trgovca v primeru odstopa od pogodbe

1 Člen 17 Obveznosti potrošnika v primeru odstopa od pogodbe

1 Člen 18 Roki in načini povračila, ki veljajo za trgovca

1 Člen 19 Spremembe digitalne vsebine ali digitalne storitve

whereas primeru:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 682

Člen 1

Predmet urejanja in namen

Namen te direktive je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga in hkrati zagotoviti visoko raven varstva potrošnikov z določitvijo skupnih pravil o nekaterih zahtevah glede pogodb med trgovci in potrošniki o dobavi digitalne vsebine ali digitalnih storitev, zlasti pravil glede:

—	skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve s pogodbo,

—	jamčevalnih zahtevkov v primeru neskladnosti ali zahtevkov v primeru nedobave in načinov uveljavljanja teh zahtevkov ter

—	spremembe digitalne vsebine ali digitalne storitve.

Člen 3

Področje uporabe

1. Ta direktiva se uporablja za vse pogodbe, pri katerih trgovec potrošniku dobavi digitalno vsebino ali digitalno storitev ali se k temu zaveže, potrošnik pa plača kupnino ali se k temu zaveže.

Ta direktiva se uporablja tudi, kadar trgovec potrošniku dobavi digitalno vsebino ali digitalno storitev ali se k temu zaveže, potrošnik pa trgovcu posreduje osebne podatke ali se k temu zaveže, razen kadar trgovec osebne podatke, ki jih je posredoval potrošnik, obdeluje izključno za namen dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve v skladu s to direktivo ali za to, da lahko trgovec izpolni pravne zahteve, ki veljajo zanj, in trgovec teh podatkov ne obdeluje za noben drug namen.

2. Ta direktiva se uporablja tudi, kadar je digitalna vsebina ali digitalna storitev razvita v skladu z navodili potrošnika.

3. Z izjemo členov 5 in 13 se ta direktiva uporablja tudi za vse materialne nosilce podatkov, ki služijo izključno kot nosilci digitalne vsebine.

4. Ta direktiva se ne uporablja za digitalno vsebino ali digitalne storitve, ki so vključene v blago v smislu točke 3 člena 2 ali so z njim medsebojno povezane in ki se zagotavljajo z blagom v skladu s prodajno pogodbo za to blago, ne glede na to, ali tako digitalno vsebino ali digitalno storitev dobavlja prodajalec ali tretja oseba. V primeru dvoma, ali je dobava vključene ali medsebojno povezane digitalne vsebine ali digitalne storitve del prodajne pogodbe, se šteje, da je digitalna vsebina ali digitalna storitev zajeta s prodajno pogodbo.

5. Ta direktiva se ne uporablja za pogodbe o:

(a)	zagotavljanju storitev, ki niso digitalne storitve, ne glede na to, ali trgovec za zagotovitev storitve ali za njeno dobavo ali prenos potrošniku uporablja digitalne oblike ali sredstva;

(b)	elektronskih komunikacijskih storitvah, kakor so opredeljene v točki 4 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972, razen o številčno neodvisnih medosebnih komunikacijskih storitvah, kot so opredeljene v točki 7 člena 2 navedene direktive;

(c)	zdravstvenem varstvu, kot je opredeljeno v točki (a) člena 3 Direktive 2011/24/EU;

(d)

storitvah iger na srečo, in sicer storitvah, ki vključujejo denarni vložek pri igrah na srečo, vključno s tistimi, za katere so potrebne določene spretnosti, kot so loterije, igralniške igre, igre pokra in stavne transakcije, v elektronski obliki ali prek katere koli druge tehnologije, ki omogoča komunikacijo, in na posamezno zahtevo prejemnika takih storitev;

(e)	finančnih storitvah, kot so opredeljene v točki (b) člena 2 Direktive 2002/65/ES;

(f)	programski opremi, ki jo ponuja trgovec v okviru proste in odprtokodne licence, kadar potrošnik ne plača kupnine, trgovec pa osebne podatke, ki jih zagotovi potrošnik, obdeluje izključno za namene izboljšanja varnosti, združljivosti ali interoperabilnosti te programske opreme;

(g)	dobavi digitalne vsebine, kadar se digitalna vsebina daje na razpolago splošni javnosti brez prenosa signala kot del predstave ali prireditve, kot so digitalne kinematografske projekcije;

(h)	digitalni vsebini, ki jo v skladu z Direktivo 2003/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (21) zagotavljajo organi javnega sektorja držav članic.

6. Kadar posamezna pogodba med istim trgovcem in istim potrošnikom v paketu vključuje elemente dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve in elemente zagotavljanja drugih storitev ali blaga, se ta direktiva brez poseganja v odstavek 4 tega člena uporablja le za elemente pogodbe v zvezi z digitalno vsebino ali digitalno storitev.

Člen 19 te direktive se ne uporablja, kadar paket v smislu Direktive (EU) 2018/1972 vključuje elemente storitve dostopa do interneta, kot je opredeljena v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2015/2120 Evropskega parlamenta in Sveta (22), ali medosebne komunikacijske storitve na podlagi številke, kot je opredeljena v točki 6 člena 2 Direktive (EU) 2018/1972.

Brez poseganja v člen 107(2) Direktive (EU) 2018/1972 učinke, ki jih ima lahko prekinitev enega elementa paketne pogodbe na druge elemente paketne pogodbe, ureja nacionalno pravo.

7. Če je katerakoli določba te direktive v nasprotju z določbami drugega akta Unije, ki ureja posamezni sektor ali predmet urejanja, imajo določbe tega drugega akta Unije prednost pred določbami te direktive.

8. Za vse osebne podatke, ki se obdelujejo v povezavi s pogodbami iz odstavka 1, se uporablja pravo Unije o varstvu osebnih podatkov.

Zlasti ta direktiva ne posega v Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES. V primeru nasprotja med določbami te direktive in pravom Unije o varstvu osebnih podatkov prevlada slednje.

9. Ta direktiva ne posega v pravo Unije in nacionalno pravo o avtorskih in sorodnih pravicah, vključno z Direktivo 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta (23).

10. Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, da urejajo vidike splošnega pogodbenega prava, kot so pravila o sklenitvi, veljavnosti, ničnosti ali učinkih pogodb, vključno s posledicami odstopa od pogodbe, kolikor ti vidiki niso urejeni s to direktivo, ali pravico do odškodnine.

Člen 8

Objektivne zahteve za skladnost

1. Poleg izpolnjevanja vseh subjektivnih zahtev za skladnost mora digitalna vsebina ali digitalna storitev:

(a)

ustrezati namenom, za katere bi se običajno uporabljala digitalna vsebina ali digitalne storitve iste vrste, pri čemer je treba, kadar je to ustrezno, upoštevati obstoječe pravo Unije in nacionalno pravo, tehnične standarde ali, v primeru neobstoja takšnih tehničnih standardov, panožne kodekse ravnanja, ki se uporabljajo za posamezni sektor;

(b)

biti take količine in imeti značilnosti in zmogljivostne lastnosti, vključno v zvezi s funkcionalnostjo, združljivostjo, dostopnostjo, kontinuiteto in varnostjo, običajne za digitalno vsebino ali digitalne storitve iste vrste in ki jih lahko potrošnik razumno pričakuje glede na naravo digitalne vsebine ali digitalne storitve in ob upoštevanju javne izjave trgovca ali v imenu trgovca ali drugih oseb v predhodnih členih pogodbene verige, vključno s proizvajalcem, zlasti pri oglaševanju ali označevanju, razen če trgovec dokaže, da:

(i)	trgovec za zadevno javno izjavo ni vedel in od njega ni mogoče razumno pričakovati, da bi zanjo vedel;

(ii)	je bila javna izjava do sklenitve pogodbe popravljena na enak ali primerljiv način, kot je bila podana, ali

(iii)

javna izjava ni mogla vplivati na odločitev za nakup digitalne vsebine ali digitalne storitve;

(c)	kadar je to ustrezno, biti dobavljena skupaj z vsemi dodatki in navodili, za katere lahko potrošnik razumno pričakuje, da jih bo prejel, ter

(d)	biti skladna z morebitno poskusno različico ali predogledom digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki ga trgovec da na razpolago pred sklenitvijo pogodbe.

2. Trgovec zagotovi, da je potrošnik obveščen o posodobitvah, vključno z varnostnimi posodobitvami, ki so potrebne za ohranjanje skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve s pogodbo, in so mu te posodobitve tudi dobavljene v obdobju:

(a)	v katerem je treba v skladu s pogodbo dobavljati digitalno vsebino ali digitalno storitev, kadar pogodba določa nepretrgano dobavo v določenem obdobju, ali

(b)	ki ga lahko potrošnik razumno pričakuje glede na vrsto in namen digitalne vsebine ali digitalne storitve in ob upoštevanju okoliščin in narave pogodbe, kadar pogodba določa enkratno dobavo ali niz posameznih dobav.

3. Kadar potrošnik v razumnem roku ne namesti posodobitev, ki jih trgovec zagotovi v skladu z odstavkom 2, trgovec ni odgovoren za neskladnost, ki je posledica samo tega, da ni bila opravljena ustrezna posodobitev, pod pogojem, da:

(a)	je trgovec obvestil potrošnika o razpoložljivosti posodobitve in posledicah, če je potrošnik ne namesti, ter

(b)	razlog za to, da potrošnik posodobitve ni namestil ali jo je napačno namestil, niso bila pomanjkljiva navodila za namestitev, ki jih je zagotovil trgovec.

4. Kadar pogodba določa nepretrgano dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve v določenem obdobju, mora biti digitalna vsebina ali digitalna storitev skladna med celotnim trajanjem tega obdobja.

5. Za neskladnost v smislu odstavkov 1 ali 2 se ne šteje, če je bil potrošnik ob sklenitvi pogodbe izrecno obveščen, da posamezna lastnost digitalne vsebine ali digitalne storitve odstopa od objektivnih zahtev za skladnost iz odstavka 1 ali 2, ter je ob sklenitvi pogodbe izrecno in ločeno sprejel to odstopanje.

6. Če se stranki nista dogovorili drugače, mora biti digitalna vsebina ali digitalna storitev dobavljena v najnovejši različici, ki je bila na razpolago ob sklenitvi pogodbe.

Člen 10

Pravice tretjih oseb

Kadar omejitev, ki je posledica kršitve pravic tretje osebe, zlasti pravic intelektualne lastnine, preprečuje ali omejuje uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve v skladu s členoma 7 in 8, države članice zagotovijo, da je potrošnik upravičen do jamčevalnih zahtevkov v primeru neskladnosti iz člena 14, razen če nacionalno pravo za take primere določa ničnost ali razveljavitev pogodbe o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve.

Člen 13

Zahtevki v primeru nedobave

1. Kadar trgovec ne dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve v skladu s členom 5, potrošnik pozove trgovca, naj dobavi digitalno vsebino ali digitalno storitev. Če trgovec te digitalne vsebine ali digitalne storitve ne dobavi brez nepotrebnega odlašanja ali v dodatnem obdobju, kot se izrecno dogovorita stranki, ima potrošnik pravico do odstopa od pogodbe.

2. Odstavek 1 se ne uporabi in potrošnik lahko takoj odstopi od pogodbe, kadar:

(a)	trgovec izjavi ali je iz okoliščin očitno, da trgovec ne bo dobavil digitalne vsebine ali digitalne storitve;

(b)	se potrošnik in trgovec dogovorita ali je iz okoliščin ob sklenitvi pogodbe očitno, da je določen čas dobave bistven za potrošnika, trgovec pa digitalne vsebine ali digitalne storitve ne dobavi do tega trenutka ali v tem trenutku.

3. Kadar potrošnik odstopi od pogodbe v skladu z odstavkom 1 ali 2 tega člena, se ustrezno uporabljajo členi 15 do 18.

Člen 14

Jamčevalni zahtevki v primeru neskladnosti

1. V primeru neskladnosti je potrošnik pod pogoji iz tega člena upravičen do vzpostavitve skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, do sorazmernega znižanja kupnine ali do odstopa od pogodbe.

2. Potrošnik je upravičen do vzpostavitve skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, razen če bi bilo to nemogoče ali bi trgovcu povzročilo nesorazmerne stroške, pri čemer je treba upoštevati vse okoliščine primera, vključno z:

(a)	vrednostjo, ki bi jo digitalna vsebina ali digitalna storitev imela, če ne bi bila neskladna, in

(b)	pomenom neskladnosti.

3. Trgovec vzpostavi skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve v skladu z odstavkom 2 v razumnem roku od trenutka, ko je potrošnik trgovca obvestil o neskladnosti, in sicer brezplačno in brez znatnih nevšečnosti za potrošnika, pri čemer se upoštevata vrsta digitalne vsebine ali digitalne storitve in namen, za katerega je potrošnik to digitalno vsebino ali digitalno storitev potreboval.

4. Potrošnik je upravičen do bodisi sorazmernega znižanja kupnine v skladu z odstavkom 5, kadar je digitalna vsebina ali digitalna storitev dobavljena proti plačilu kupnine, bodisi do odstopa od pogodbe v skladu z odstavkom 6, in sicer v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)	vzpostavitev skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve ni mogoča ali je nesorazmerna v skladu z odstavkom 2;

(b)	trgovec ni vzpostavil skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve v skladu z odstavkom 3;

(c)	neskladnost ostaja kljub poskusu trgovca, da bi vzpostavil skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve;

(d)	narava neskladnosti je tako resna, da upravičuje takojšnje znižanje kupnine ali odstop od pogodbe, ali

(e)	trgovec je izjavil ali je iz okoliščin očitno, da trgovec ne bo vzpostavil skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve v razumnem roku ali brez znatnih nevšečnosti za potrošnika.

5. Znižanje kupnine mora biti sorazmerno zmanjšanju vrednosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, dobavljene potrošniku, v primerjavi z vrednostjo, ki bi jo digitalna vsebina ali digitalna storitev imela, če bi bila skladna.

Kadar je v pogodbi določeno, da se digitalna vsebina ali digitalna storitev dobavlja v določenem obdobju proti plačilu kupnine, se kupnina zniža za obdobje, ko skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ni bila zagotovljena.

6. Kadar je digitalna vsebina ali digitalna storitev dobavljena proti plačilu kupnine, lahko potrošnik odstopi od pogodbe le, če neskladnost ni neznatna. Dokazno breme glede tega, ali je neskladnost neznatna, nosi trgovec.

Člen 16

Obveznosti trgovca v primeru odstopa od pogodbe

1. V primeru odstopa od pogodbe trgovec potrošniku povrne vse zneske, ki so bili plačani na podlagi pogodbe.

Kadar pa je v pogodbi določena dobava digitalne vsebine ali digitalne storitve proti plačilu kupnine in za določeno obdobje ter je bila pred odstopom od pogodbe nekaj časa zagotovljena skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve, trgovec potrošniku povrne le sorazmerni del plačane kupnine, ki ustreza obdobju, ko skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve ni bila zagotovljena, ter morebitni del kupnine, ki jo je potrošnik plačal vnaprej, za obdobje pogodbe, ki bi ostalo, če pogodba ne bi prenehala.

2. Glede osebnih podatkov potrošnika mora trgovec izpolnjevati veljavne obveznosti iz Uredbe (EU) 2016/679.

3. Trgovec ne sme uporabljati nobene vsebine, razen osebnih podatkov, ki jo je potrošnik zagotovil ali ustvaril pri uporabi digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki jo dobavlja trgovec, razen kadar:

(a)	ta vsebina zunaj okvira digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki jo dobavlja trgovec, ni uporabna;

(b)	ta vsebina zadeva le dejavnost potrošnika pri uporabi digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki jo dobavlja trgovec;

(c)	je trgovec to vsebino združil z drugimi podatki in je ni več mogoče ločiti oziroma bi bil zato potreben nesorazmeren napor ali

(d)	so to vsebino skupaj ustvarili potrošnik in drugi ter lahko drugi potrošniki to vsebino še naprej uporabljajo.

4. Razen v primerih iz točke (a), (b) ali (c) odstavka 3 trgovec na zahtevo potrošnika da na voljo potrošniku vso vsebino, ki niso osebni podatki, ki jo je potrošnik zagotovil ali ustvaril pri uporabi digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki jo dobavlja trgovec.

Potrošnik ima pravico, da to digitalno vsebino ponovno pridobi brezplačno in v razumnem roku ter v obliki, ki je v splošni rabi in strojno berljiva, ne da ga trgovec pri tem ovira.

5. Trgovec lahko brez poseganja v odstavek 4 potrošniku prepreči vsakršno nadaljnjo uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve, zlasti tako, da potrošniku onemogoči dostop do digitalne vsebine ali digitalne storitve ali onemogoči potrošnikov uporabniški račun.

Člen 17

Obveznosti potrošnika v primeru odstopa od pogodbe

1. Po odstopu od pogodbe se potrošnik vzdrži uporabe digitalne vsebine ali digitalne storitve in je ne daje na voljo tretjim osebam.

2. Kadar je bila digitalna vsebina dobavljena na materialnem nosilcu podatkov, potrošnik na zahtevo trgovca in na stroške trgovca vrne materialni nosilec podatkov trgovcu brez nepotrebnega odlašanja. Če se trgovec odloči, da bo zahteval vračilo materialnega nosilca podatkov, zahtevo poda v 14 dneh od dneva, ko je bil obveščen o odločitvi potrošnika, da odstopi od pogodbe.

3. Potrošnik ni zavezan plačati za uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve v obdobju pred odstopom od pogodbe, v katerem ni bila zagotovljena skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve.

Člen 18

Roki in načini povračila, ki veljajo za trgovca

1. Vsako povračilo, ki ga trgovec dolguje potrošniku v skladu s členom 14(4) in (5) ali 16(1) zaradi znižanja kupnine ali odstopa od pogodbe, se opravi brez nepotrebnega odlašanja in v nobenem primeru pozneje kot v 14 dneh od dneva, ko je trgovec obveščen o odločitvi potrošnika, da uveljavi pravico potrošnika do znižanja kupnine ali do odstopa od pogodbe.

2. Trgovec povračilo izplača z uporabo istih plačilnih sredstev, kot jih je uporabil potrošnik za plačilo digitalne vsebine ali digitalne storitve, razen če potrošnik izrecno soglaša z drugimi plačilnimi sredstvi in pod pogojem, da potrošniku zaradi takšnega povračila ni treba plačati nobenih pristojbin.

3. Trgovec potrošniku ne zaračuna nobenih pristojbin za povračilo.

Člen 19

Spremembe digitalne vsebine ali digitalne storitve

1. Kadar je s pogodbo določeno, da se digitalna vsebina ali digitalna storitev dobavlja ali je dostopna potrošniku v določenem obdobju, lahko trgovec digitalno vsebino ali digitalno storitev spremeni v obsegu, ki presega tisto, kar je nujno potrebno za zagotovitev skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve v skladu s členoma 7 in 8, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)	pogodba omogoča in ustrezno utemeljuje tako spremembo;

(b)	takšna sprememba se izvede brez dodatnih stroškov za potrošnika;

(c)	potrošnik je na jasen in razumljiv način obveščen o spremembi ter

(d)

v primerih iz odstavka 2 je potrošnik v razumnem roku vnaprej na trajnem nosilcu podatkov obveščen o lastnostih in času spremembe ter o svoji pravici, da odstopi od pogodbe v skladu z odstavkom 2, oziroma o možnosti, da obdrži digitalno vsebino ali digitalno storitev brez take spremembe v skladu z odstavkom 4.

2. Potrošnik ima pravico, da odstopi od pogodbe, če ima sprememba negativen učinek na dostop potrošnika do digitalne vsebine ali digitalne storitve ali njeno uporabo, razen če je ta negativni učinek neznaten. V tem primeru je potrošnik upravičen do brezplačnega odstopa od pogodbe v roku 30 dni po prejemu obvestila ali od trenutka, ko trgovec spremeni digitalno vsebino ali digitalno storitev, kar nastopi pozneje.

3. Kadar potrošnik odstopi od pogodbe v skladu z odstavkom 2 tega člena, se ustrezno uporabljajo členi 15 do 18.

4. Odstavka 2 in 3 tega člena se ne uporabljata, če je trgovec potrošniku omogočil, da brez dodatnih stroškov obdrži nespremenjeno digitalno vsebino ali digitalno storitev in je zagotovljena skladnost te digitalne vsebine ali digitalne storitve.

whereas

(11) V tej direktivi bi morala biti določena skupna pravila o nekaterih zahtevah v zvezi s pogodbami med trgovci in potrošniki o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Zato bi bilo treba popolnoma harmonizirati pravila o skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve s pogodbo, zahtevkih v primeru njune neskladnosti ali nedobave ter načinih za uveljavljanje teh zahtevkov, pa tudi o spremembi digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Popolnoma harmonizirana pravila o nekaterih bistvenih elementih potrošniškega pogodbenega prava bi podjetjem, zlasti MSP, omogočila, da lažje ponudijo svoje izdelke v drugih državah članicah.
Potrošniki bi bili zaradi popolnoma harmoniziranih ključnih pravil deležni visoke ravni varstva in večje blaginje.
Države članice v okviru področja uporabe te direktive ne smejo določiti morebitnih dodatnih formalnih ali vsebinskih zahtev.
Države članice na primer ne bi smele določiti drugačnih pravil o obrnjenem dokaznem bremenu, kot so določena v tej direktivi, ali obveznosti potrošnika, da trgovca v določenem roku obvesti o neskladnosti.

- = -

(12) Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalno pravo glede zadev, ki jih ta direktiva ne ureja, na primer na nacionalna pravila o sklenitvi, veljavnosti, ničnosti ali učinkih pogodb ali zakonitosti digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Prav tako ta direktiva ne bi smela določati pravne narave pogodb o dobavi digitalne vsebine ali digitalne storitve, vprašanje, ali so te pogodbe na primer prodajne pogodbe, pogodbe o storitvah, najemne pogodbe ali pogodbe sui generis, bi moralo biti prepuščeno nacionalnemu pravu.
Ta direktiva ne bi smela vplivati niti na nacionalna pravila, ki ne zadevajo posebej potrošniških pogodb in določajo posebne jamčevalne zahtevke za nekatere vrste napak, ki se niso pokazale v trenutku sklenitve pogodbe, in sicer nacionalne določbe, ki lahko določijo posebna pravila v zvezi z odgovornostjo trgovca za skrite napake.
Ta direktiva prav tako ne bi smela posegati v nacionalne zakonodaje v zvezi z nepogodbenimi zahtevki za potrošnika v primeru neskladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve zoper osebe v predhodnih členih pogodbene verige ali druge osebe, ki izpolnjujejo obveznosti takih oseb.

- = -

(14) Državam članicam bi moralo biti tudi še naprej prepuščeno, da na primer urejajo posledice nedobave ali neskladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, kadar je razlog za nedobavo ali neskladnost ovira, na katero trgovec nima vpliva in kadar od njega ne bi bilo mogoče pričakovati, da bi to oviro ali njene posledice preprečil ali odpravil, kot je v primeru višje sile.

- = -

(17) Opredelitev pojma potrošnik bi morala zajemati fizične osebe, ki delujejo zunaj svoje trgovske, poslovne ali obrtne dejavnosti ali poklica.
Vendar bi moralo biti državam članicam še naprej prepuščeno, da v primeru pogodb z dvojnim namenom, kadar je pogodba sklenjena za namene, ki so deloma znotraj trgovske dejavnosti osebe in deloma zunaj te dejavnosti, in kadar je namen trgovske dejavnosti tako omejen, da ne prevladuje v celotni vsebini pogodbe, določijo, ali bi se ta oseba prav tako morala šteti za potrošnika in pod katerimi pogoji.

- = -

(20) Ta direktiva in Direktiva (EU) 2019/771 Evropskega parlamenta in Sveta (3) bi se morali medsebojno dopolnjevati.
Medtem ko so v tej direktivi določena pravila v zvezi z nekaterimi zahtevami glede pogodb o dobavi digitalne vsebine ali digitalnih storitev, so v Direktivi (EU) 2019/771 določena pravila v zvezi z nekaterimi zahtevami glede pogodb za prodajo blaga.
Da bi izpolnili pričakovanja potrošnikov in zagotovili jasen in enostaven pravni okvir za trgovce z digitalno vsebino, bi se morala ta direktiva zato uporabljati tudi za digitalno vsebino, dobavljeno na materialnem nosilcu podatkov, kot so DVD-ji, CD-ji, ključki USB in pomnilniške kartice, pa tudi za sam materialni nosilec podatkov, pod pogojem, da materialni nosilec podatkov deluje izključno kot nosilec digitalne vsebine.
Vendar bi bilo treba namesto določb te direktive o obveznosti trgovca za dobavo ter o zahtevkih potrošnika v primeru nedobave uporabljati določbe Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta (4) o obveznostih v zvezi z dostavo blaga in pravnih sredstvih v primeru, da blago ni dostavljeno.
Poleg tega bi se morale določbe Direktive 2011/83/EU, na primer o pravici do odstopa od pogodbe in naravi pogodbe, v skladu s katero se to blago dobavi, še naprej uporabljati tudi za te materialne nosilce podatkov in na njih dobavljeno digitalno vsebino.
Ta direktiva prav tako ne posega v pravico distribuiranja, ki velja za to blago na podlagi avtorskega prava.

- = -

(22) Za razliko od tega, če odsotnost vključene ali medsebojno povezane digitalne vsebine ali digitalne storitve ne preprečuje, da blago opravlja svoje funkcije, ali če potrošnik sklene pogodbo za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki ni sestavni del prodajne pogodbe v zvezi z blagom z digitalnimi elementi, bi se moralo za to pogodbo šteti, da je ločena od pogodbe o prodaji blaga, tudi če bi prodajalec deloval kot posrednik te druge pogodbe s tretjo osebo in bi lahko spadal na področje uporabe te direktive.
Na primer, če potrošnik iz trgovine z aplikacijami na pametni telefon prenese aplikacijo za igro, je pogodba za dobavo aplikacije ločena od pogodbe za prodajo samega pametnega telefona.
Zato bi se morala Direktiva (EU) 2019/771 uporabljati le za prodajne pogodbe za pametne telefone, dobava aplikacije za igre pa bi lahko spadala na področje uporabe te direktive. Še en primer bi bil, kadar je izrecno dogovorjeno, da potrošnik kupi pametni telefon brez posebnega operacijskega sistema in nato sklene pogodbo za dobavo operacijskega sistema od tretje osebe.
V takem primeru dobava operacijskega sistema, ki je bil kupljen ločeno, ne bi bila del prodajne pogodbe in tako ne bi spadala na področje uporabe Direktive (EU) 2019/771, lahko pa bi spadala na področje uporabe te direktive, če so izpolnjeni pogoji iz te direktive.

- = -

(24) Digitalna vsebina ali digitalne storitve se pogosto dobavijo tudi, kadar potrošnik ne plača kupnine, temveč trgovcu zagotovi osebne podatke.
Ti poslovni modeli se v različnih oblikah uporabljajo v precejšnjem delu trga.
S to direktivo bi bilo treba zagotoviti, da so potrošniki v okviru teh poslovnih modelov upravičeni do pogodbenih zahtevkov, pri čemer pa mora biti popolnoma jasno, da je varstvo osebnih podatkov temeljna pravica, zato osebnih podatkov ni mogoče obravnavati kot blago.
Zato bi se morala ta direktiva uporabljati za pogodbe, na podlagi katerih trgovec potrošniku dobavi digitalno vsebino ali digitalno storitev ali se k temu zaveže, potrošnik pa zagotovi osebne podatke ali se k temu zaveže.
Osebni podatki bi se lahko trgovcu zagotovili ob sklenitvi pogodbe ali pozneje, denimo, ko potrošnik privoli v to, da trgovec uporabi vse osebne podatke, ki bi jih lahko potrošnik naložil ali ustvaril z uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Pravo Unije o varstvu osebnih podatkov zagotavlja izčrpen seznam pravnih podlag za zakonito obdelavo osebnih podatkov.
Ta direktiva bi se morala uporabljati za vsako pogodbo, na podlagi katere potrošnik zagotovi osebne podatke trgovcu ali se k temu zaveže.
Uporabljati bi se morala denimo v primerih, ko si potrošnik ustvari račun na družbenem mediju in zagotovi ime ter elektronski naslov, ki se uporabita tudi za druge namene, ne le za dobavo digitalne vsebine ali digitalne storitve ali za izpolnjevanje pravnih zahtev.
Prav tako bi se morala uporabljati v primeru, ko potrošnik privoli, da gradivo, ki se šteje za osebni podatek, kot so fotografije ali objave, ki jih potrošnik naloži, trgovec obdela za tržne namene.
Državam članicam pa bi moralo biti še naprej prepuščeno, da določijo, ali so izpolnjene zahteve za sklenitev, obstoj in veljavnost pogodbe v skladu z nacionalnim pravom.

- = -

(34) Določbe te direktive, ki se nanašajo na paketne pogodbe, bi se morale uporabljati le v primeru, ko trgovec več elementov paketa ponuja enemu potrošniku na podlagi ene same pogodbe.
Ta direktiva ne bi smela vplivati na nacionalno zakonodajo, ki ureja pogoje, pod katerimi se lahko pogodba o dobavi digitalne vsebine ali digitalnih storitev šteje za povezano z drugo pogodbo, ki jo je potrošnik sklenil z istim ali drugim trgovcem, ali je tej drugi pogodbi pomožna, zahtevkih, ki se uveljavljajo na podlagi posamezne pogodbe, ali učinek odstopa od ene pogodbe na drugo pogodbo.

- = -

(35) Poslovno prakso združevanja ponudbe digitalne vsebine ali digitalnih storitev z zagotavljanjem blaga ali drugih storitev ureja Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlament in Sveta (11) o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu.
Tako združevanje na podlagi Direktive 2005/29/ES ni prepovedano.
Prepovedano pa je v primeru, da se na podlagi ocene posameznega primera v skladu z merili, določenimi v navedeni direktivi, izkaže za nepošteno.
Pravo Unije s področja konkurence tudi dopušča obravnavanje praks vezave in združevanja, kadar vplivajo na konkurenčni proces in škodijo potrošnikom.

- = -

(37) Opravljanje dejavnosti, ki spadajo na področje uporabe te direktive, bi lahko vključevalo obdelavo osebnih podatkov.
Pravo Unije zagotavlja celovit okvir na področju varstva osebnih podatkov.
Ta direktiva zlasti ne posega v Uredbo (EU) 2016/679 (12) ter Direktivo 2002/58/ES (13) Evropskega parlamenta in Sveta.
Ta okvir se uporablja za vse osebne podatke, ki se obdelujejo v povezavi s pogodbami, zajetimi v tej direktivi.
Osebni podatki bi se morali zato zbirati ali drugače obdelovati le v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES.
V primeru nasprotja med to direktivo in pravom Unije o varstvu osebnih podatkov bi moralo prevladati slednje.

- = -

(40) Ta direktiva ne bi smela urejati posledic za pogodbe, zajete v tej direktivi, v primeru, da potrošnik prekliče privolitev za obdelavo svojih osebnih podatkov.
Te posledice bi moralo še naprej urejati nacionalno pravo.

- = -

(47) Trgovec bi moral potrošniku v obdobju, ki bi ga potrošnik razumno pričakoval, zagotavljati posodobitve, vključno z varnostnimi, da bi ohranil skladnost in varnost digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Kar zadeva digitalno vsebino ali digitalne storitve, katerih namen je časovno omejen, bi bilo treba posodobitve na primer zagotavljati v tem obdobju, medtem ko bi lahko bilo v primeru drugih vrst digitalne vsebine ali digitalne storitve obdobje, v katerem je treba potrošniku zagotavljati posodobitve, enako obdobju odgovornosti za neskladnost ali daljše od tega obdobja, kar lahko zlasti velja za varnostne posodobitve.
Potrošniku bi moralo biti še naprej prepuščeno, da izbere, ali zagotovljene posodobitve namesti.
Kadar se odloči, da posodobitev ne bo namestil, potrošnik ne bi smel pričakovati, da bo digitalna vsebina ali digitalna storitev še naprej skladna.
Trgovec bi moral potrošnika obvestiti, da bo odločitev potrošnika, da ne namesti potrebnih posodobitev za ohranitev skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, vključno z varnostnimi posodobitvami, vplivala na odgovornost trgovca za skladnost lastnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki naj bi se ohranila z zadevnimi posodobitvami.
Ta direktiva ne bi smela vplivati na obveznosti zagotavljanja varnostnih posodobitev, določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu.

- = -

(48) Uredba (EU) 2016/679 ali katero koli drugo pravo Unije o varstvu podatkov bi se morala v celoti uporabljati za obdelavo osebnih podatkov v povezavi s pogodbami, ki spadajo na področje uporabe te direktive.
Poleg tega ta direktiva ne bi smela posegati v pravice, obveznosti in nepogodbena pravna sredstva, ki jih določa Uredba (EU) 2016/679.
Dejstva, ki povzročajo neskladnost z zahtevami iz Uredbe (EU) 2016/679, vključno z glavnimi načeli, kot so zahteve o najmanjšem obsegu podatkov ter vgrajenem in privzetem varstvu podatkov, lahko prav tako, odvisno od okoliščin primera, pomenijo neskladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve s subjektivnimi ali objektivnimi zahtevami za skladnost, določenimi v tej direktivi.
En primer bi lahko bil, ko trgovec izrecno prevzame obveznost v pogodbi ali je mogoče pogodbo razlagati na ta način, kar je povezano tudi z obveznostmi trgovca v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.
V tem primeru lahko taka pogodbena zaveza postane del subjektivnih zahtev za skladnost.
Drug primer bi lahko bil, kadar bi lahko neskladnost z obveznostmi na podlagi Uredbe (EU) 2016/679 hkrati povzročila, da digitalna vsebina ali digitalna storitev ne ustreza svojemu namenu, kar torej pomeni neskladnost z objektivno zahtevo za skladnost, na podlagi katere mora digitalna vsebina ali digitalna storitev ustrezati namenu, za katerega bi se digitalna vsebina ali digitalne storitve iste vrste običajno uporabljala.

- = -

(53) Omejitve uporabe digitalne vsebine ali digitalne storitve za potrošnika v skladu s to direktivo bi lahko bile posledica omejitev, ki jih določi imetnik pravic intelektualne lastnine v skladu s pravom intelektualne lastnine.
Take omejitve lahko izhajajo iz licenčne pogodbe za končnega uporabnika, v skladu s katero se potrošniku zagotavlja digitalna vsebina ali digitalna storitev.
To se lahko zgodi, če na primer licenčna pogodba za končnega uporabnika potrošniku prepoveduje uporabo nekaterih lastnosti, povezanih s funkcionalnostjo digitalne vsebine ali digitalne storitve.
Taka omejitev bi lahko pomenila, da digitalna vsebina ali digitalna storitev krši objektivne zahteve za skladnost iz te direktive, če gre za lastnosti, ki so običajne za digitalno vsebino ali digitalne storitve iste vrste in jih potrošnik lahko razumno pričakuje.
V teh primerih bi moral imeti potrošnik možnost, da zoper trgovca, ki je dobavil digitalno vsebino ali digitalno storitev, uporabi jamčevalne zahtevke v primeru neskladnosti, določene v tej direktivi.
Trgovec bi se taki odgovornosti lahko izognil le z izpolnitvijo pogojev za odstopanje od objektivnih zahtev za skladnost, kakor so določene v tej direktivi, in sicer le, če potrošnika pred sklenitvijo pogodbe izrecno obvesti, da konkretna lastnost digitalne vsebine ali digitalne storitve odstopa od objektivnih zahtev za skladnost, potrošnik pa to odstopanje izrecno in ločeno sprejme.

- = -

(54) Pravne napake imajo še posebno težo za digitalno vsebino ali digitalne storitve, ki so predmet pravic intelektualne lastnine.
Omejitve uporabe digitalne vsebine ali digitalne storitve za potrošnika v skladu s to direktivo bi lahko bile posledica kršitve pravic tretjih oseb.
Takšna kršitev lahko potrošniku dejansko prepreči uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve ali nekaterih njenih lastnosti, na primer, kadar potrošnik sploh ne more dostopati do digitalne vsebine ali digitalne storitve ali kadar ne more tega storiti zakonito.
Razlog za to je lahko, da tretja oseba upravičeno zahteva, da trgovec preneha kršiti te pravice in preneha ponujati zadevno digitalno vsebino ali digitalno storitev, ali da potrošnik ne more uporabljati digitalne vsebine ali digitalne storitve, ne da bi pri tem kršil zakon.
V primeru kršitve pravic tretjih oseb, katere posledica je omejitev, ki preprečuje ali omejuje uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve v skladu s subjektivnimi in objektivnimi zahtevami za skladnost, bi moral biti potrošnik upravičen do jamčevalnih zahtevkov v primeru neskladnosti, razen če nacionalno pravo predvideva ničnost pogodbe ali njeno razveljavitev, na primer zaradi kršitve pravne garancije zoper odvzem pravic.

- = -

(58) Državam članicam bi moralo biti še naprej prepuščeno, da same urejajo nacionalne zastaralne roke.
Ti zastaralni roki pa potrošnikom ne bi smeli preprečevati, da svoje pravice uveljavljajo v celotnem obdobju, ko je trgovec odgovoren za neskladnost.
Ta direktiva tako ne bi smela harmonizirati pravil glede pričetka teka nacionalnega zastaralnega roka, morala pa bi vseeno zagotavljati, da ta rok potrošnikom omogoča, da uveljavljajo jamčevalne zahtevke v primeru neskladnosti, ki se pokaže vsaj v obdobju, v katerem je trgovec odgovoren za neskladnost.

- = -

(59) Zaradi posebne narave in velike kompleksnosti digitalne vsebine in digitalnih storitev ter zaradi trgovčevega boljšega poznavanja in dostopa do strokovnega znanja, tehničnih informacij in visokotehnološke pomoči trgovec po navadi lažje kot potrošnik pozna razloge, zakaj digitalna vsebina ali digitalna storitev ni dobavljena oziroma ni skladna.
Trgovec po navadi tudi lažje presodi, ali je razlog za nedobavo oziroma neskladnost nezdružljivost potrošnikovega digitalnega okolja s tehničnimi zahtevami za digitalno vsebino ali digitalno storitev. Čeprav mora potrošnik v primeru spora dokazati, da digitalna vsebina ali digitalna storitev ni skladna, pa se torej od njega ne bi smelo zahtevati, da dokaže, da je neskladnost obstajala v času dobave digitalne vsebine ali digitalne storitve ali, v primeru nepretrgane dobave, med trajanjem pogodbe.

- = -

(62) V primeru neskladnosti bi morali biti potrošniki upravičeni do vzpostavitve skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, do sorazmernega znižanja kupnine ali odstopa od pogodbe.

- = -

(66) V primeru, ko je potrošnik upravičen do znižanja plačane kupnine za digitalno vsebino ali digitalno storitev, ki se dobavlja v določenem obdobju, bi bilo treba pri izračunu znižanja kupnine upoštevati zmanjšanje vrednosti digitalne vsebine ali digitalne storitve zaradi neskladnosti ter zaradi časa, ko potrošnik ni mogel uporabljati skladne digitalne vsebine ali digitalne storitve.

- = -

(67) Kadar je digitalna vsebina ali digitalna storitev dobavljena proti plačilu kupnine, bi moral imeti potrošnik pravico do odstopa od pogodbe le, če neskladnost ni neznatna.
Kadar pa digitalna vsebina ali digitalna storitev ni dobavljena proti plačilu kupnine, vendar potrošnik posreduje osebne podatke, bi moral imeti potrošnik pravico do odstopa od pogodbe tudi v primerih, ko je neskladnost neznatna, saj potrošnik ne more zahtevati znižanja kupnine.
V primerih, ko potrošnik plača kupnino in posreduje osebne podatke, bi moral biti upravičen do vseh razpoložljivih jamčevalnih zahtevkov v primeru neskladnosti. Če so izpolnjeni vsi drugi pogoji, bi moral imeti potrošnik pravico, da se vzpostavi skladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve, da se zniža kupnina, plačana za digitalno vsebino ali digitalno storitev, ali da odstopi od pogodbe.

- = -

(70) Potrošnika bi se lahko odvrnilo od uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v primeru neskladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, če se mu onemogoči dostop do vsebine, ki jo je zagotovil ali ustvaril z uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve, razen osebnih podatkov.
Da se potrošniku zagotovi uživanje učinkovitega varstva v zvezi s pravico do odstopa od pogodbe, bi moral zato trgovec potrošniku na njegovo zahtevo po odstopu od pogodbe dati na voljo to vsebino.

- = -

(72) V primeru odstopa od pogodbe se od potrošnika ne sme zahtevati plačilo za uporabo digitalne vsebine ali digitalne storitve za obdobje, ko digitalna vsebina ali digitalna storitev ni bila skladna, saj bi bil potrošnik tako prikrajšan za dejansko varstvo.
Vendar tudi potrošnik po odpovedi pogodbe ne bi smel uporabljati digitalne vsebine ali digitalne storitve ter je dajati na voljo tretjim osebam, na primer tako, da digitalno vsebino ali vse njene uporabne kopije izbriše ali kako drugače poskrbi, da postane digitalna vsebina ali digitalna storitev nedostopna.

- = -

(77) Kadar je negativni učinek spremembe na potrošnikov dostop do digitalne vsebine ali digitalne storitve ali njeno uporabo več kot neznaten, bi moral imeti potrošnik pravico, da zaradi te spremembe popolnoma brezplačno odstopi od pogodbe.
Druga možnost je, da trgovec potrošniku omogoči, da brez dodatnih stroškov ohrani dostop do digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki je brez sprememb in skladna; v tem primeru potrošnik ne bi smel biti upravičen do odstopa od pogodbe. Če pa digitalna vsebina ali digitalna storitev, do katere je potrošnik ohranil dostop, ni več skladna s subjektivnimi in objektivnimi zahtevami glede skladnosti, bi moral imeti potrošnik možnost uveljavljanja jamčevalnih zahtevkov v primeru neskladnosti, kot je določeno v tej direktivi.
Kadar zahteve za tako spremembo, določene v tej direktivi, niso izpolnjene in če sprememba privede do neskladnosti, to ne bi smelo vplivati na pravico potrošnika do vzpostavitve skladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, do znižanja kupnine ali do odstopa od pogodbe, kot so določene v tej direktivi.
Podobno bi moral biti potrošnik tudi v primeru, ko pride po spremembi do neskladnosti digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki pa ni posledica zadevne spremembe, še naprej upravičen do jamčevalnih zahtevkov v primeru neskladnosti te digitalne vsebine ali digitalne storitve, kot so določeni v tej direktivi.

- = -

(78) Razlog za neskladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve, kot je bila dobavljena potrošniku, je pogosto povezan z eno od transakcij v verigi, ki povezuje prvotnega oblikovalca s končnim trgovcem.
Medtem ko bi moral biti končni trgovec odgovoren potrošniku v primeru neskladnosti, je pomembno zagotoviti, da ima trgovec ustrezne pravice v razmerju do različnih oseb v pogodbeni verigi, da bi lahko pokril svojo odgovornost do potrošnika.
Te pravice bi morale biti omejene na komercialne transakcije, zato ne bi smele zajemati primerov, v katerih je trgovec odgovoren potrošniku za neskladnost digitalne vsebine ali digitalne storitve, ki je sestavljena ali zgrajena na programski opremi, ki jo je brez plačila kupnine na podlagi proste in odprtokodne licence dobavila oseba v predhodnih členih pogodbene verige.
Vendar bi moralo biti prepuščeno državam članicam, da v svojem veljavnem nacionalnem pravu določijo osebe v pogodbeni verigi, proti katerim lahko nastopi končni trgovec, ter načine in pogoje takega ukrepanja.

- = -

(84) V skladu s Skupno politično izjavo z dne 28.
septembra 2011 držav članic in Komisije o obrazložitvenih dokumentih (18) se države članice zavezujejo, da bodo v upravičenih primerih obvestilu o ukrepih za prenos priložile enega ali več dokumentov, v katerih se pojasni razmerje med elementi direktive in ustreznimi deli nacionalnih instrumentov za prenos.
Zakonodajalec meni, da je posredovanje takšnih dokumentov v primeru te direktive upravičeno.

- = -

keyboard_tab Contratti digitali 2019/0770 SL

Contratti digitali 2019/0770 SL