REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

Ta notranji sistem za obravnavo pritožb je za poslovne uporabnike enostavno dostopen in brezplačen ter zagotavlja obravnavo v razumnem roku. Temelji na načelih preglednosti in enake obravnave v enakovrednih situacijah ter obravnave pritožb na način, ki je sorazmeren z njihovim pomenom in kompleksnostjo. Poslovnim uporabnikom omogoča vložitev pritožb neposredno pri zadevnem ponudniku glede katere koli izmed naslednjih težav:

(a)	domnevno neizpolnjevanje katerih koli obveznosti tega ponudnika, ki so določene v tej uredbi, ki vpliva na poslovnega uporabnika, ki vlaga pritožbo (v nadaljnjem besedilu: pritožnik);

(b)	tehnološke težave, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in vplivajo na pritožnika;

(c)	sprejeti ukrepi navedenega ponudnika ali njegovo ravnanje, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ki vplivajo na pritožnika.

2. Ponudniki spletnih posredniških storitev v okviru svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb:

(a)	ustrezno upoštevajo vložene pritožbe in zagotavljajo nadaljnje ukrepanje, ki bi bilo lahko potrebno za ustrezno reševanje izpostavljene težave;

(b)	pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito ob upoštevanju pomena in kompleksnosti izpostavljene težave;

(c)	pritožniku individualizirano ter v preprostem in razumljivem jeziku sporočijo rezultat notranjega postopka obravnave pritožbe.

3. Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z dostopom do njihovega notranjega sistema za obravnavo pritožb in njegovim delovanjem.

4. Ponudniki spletnih posredniških storitev pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so enostavno dostopne javnosti. Te informacije preverijo vsaj enkrat letno in jih posodobijo, kadar so potrebne bistvene spremembe.

Te informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, glavne vrste pritožb, povprečen čas, potreben za obravnavo pritožb, in informacije o rezultatih pritožb v zbirni obliki.

5. Določbe tega člena se ne uporabljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.

Člen 12

Mediacija

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev določijo dva ali več mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o izvensodnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 11.

Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko mediatorje, ki zagotavljajo storitve mediacije s kraja zunaj Unije, določijo zgolj, kadar se zagotovi, da zadevni poslovni uporabniki zaradi zagotavljanja navedenih storitev s strani mediatorjev zunaj Unije niso dejansko prikrajšani za koriščenje katerih koli pravnih zaščitnih ukrepov iz prava Unije ali prava držav članic.

2. Mediatorji iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	so nepristranski in neodvisni;

(b)	njihove storitve mediacije so cenovno dostopne za poslovne uporabnike zadevnih spletnih posredniških storitev;

(c)	sposobni so zagotavljati storitve mediacije v jeziku pogojev uporabe storitev, ki urejajo pogodbeno razmerje med zadevnim ponudnikom spletnih posredniških storitev in poslovnim uporabnikom;

(d)	zlahka so dosegljivi bodisi fizično v kraju sedeža ali prebivališča poslovnega uporabnika bodisi na daljavo z uporabo komunikacijskih tehnologij;

(e)	storitve mediacije lahko zagotavljajo brez nepotrebnega odlašanja;

(f)	zadostno razumejo splošne poslovne odnose med podjetji, zaradi česar lahko učinkovito prispevajo k poskusu reševanja sporov.

3. Ne glede na prostovoljno naravo mediacije, ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki v vsakem poskusu mediacije na podlagi tega člena sodelujejo v dobri veri.

4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež teh skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretnega primera, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank.

5. Vsakršen poskus, da se z mediacijo doseže dogovor o rešitvi spora v skladu s tem členom, ne vpliva na pravice zadevnih ponudnikov spletnih posredniških storitev in poslovnih uporabnikov, da kadar koli pred postopkom mediacije, med njim ali po njem začnejo sodni postopek.

6. Če to zahteva poslovni uporabnik, ponudnik spletnih posredniških storitev pred začetkom mediacije da poslovnemu uporabniku na voljo informacije o delovanju in uspešnosti mediacije, povezane z njegovimi dejavnostmi.

7. Obveznost iz odstavka 1 se ne uporablja za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.

Člen 13

Specializirani mediatorji

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev in organizacije ter združenja, ki jih zastopajo, da individualno ali skupaj ustanovijo eno ali več organizacij, ki zagotavljajo storitve mediacije, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 12(2), da bi ob upoštevanju zlasti čezmejne narave spletnih posredniških storitev konkretno olajševali izvensodno reševanje sporov s poslovnimi uporabniki, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem navedenih storitev.

Člen 17

Kodeksi ravnanja

1. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev ter organizacije in združenja, ki jih zastopajo, skupaj s poslovnimi uporabniki, vključno z malimi, srednjimi in mikropodjetji (MSP), in njihovimi zastopniškimi organizacijami, da ob upoštevanju posebnih značilnosti različnih sektorjev, v katerih se spletne posredniške storitve zagotavljajo, ter posebnih značilnosti MSP pripravijo kodekse ravnanja, katerih namen je prispevati k pravilni uporabi te uredbe.

2. Komisija spodbuja ponudnike spletnih iskalnikov ter organizacije in združenja, ki jih zastopajo, da pripravijo kodekse ravnanja, katerih izrecen namen je prispevati k pravilni uporabi člena 5.

3. Komisija spodbuja ponudnike spletnih posredniških storitev, da sprejmejo in izvajajo sektorske kodekse ravnanja, kadar takšni sektorski kodeksi ravnanja obstajajo in se množično uporabljajo.

whereas

(9) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja.
Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji.
Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ponujati najmanj pri delu posla.
Da bi ugotovili, ali poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, je treba ugotoviti, ali je očitno, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem svoje dejavnosti usmerjajo k potrošnikom v eni ali več državah članicah.
To merilo bi bilo treba razlagati v skladu z ustrezno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s točko (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter točko (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).
Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice.
Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki.
Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo.

- = -

(11) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme, kot so trgovine z aplikacijami, in spletne storitve družbenih medijev, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za zagotavljanje takih storitev.
V tem smislu bi se lahko spletne posredniške storitve zagotavljale tudi z uporabo tehnologije glasovnega upravljanja.
Prav tako ne bi smelo biti pomembno, ali ti posli med poslovnimi uporabniki in potrošniki vključujejo kakršno koli denarno plačilo ali da se del poslov sklene izven spleta.
Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletne posredniške storitve „peer-to-peer“ brez vključenosti poslovnih uporabnikov, spletne posredniške storitve, ki potekajo izključno med podjetji in niso na voljo potrošnikom, spletna oglaševalska orodja in spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.
Iz istega razloga ta uredba ne bi smela zajemati storitev programske opreme za optimizacijo spletnih strani za iskalnike in storitev, ki zadevajo programsko opremo za blokiranje oglasov.
Tehnološke funkcionalnosti in vmesniki, ki zgolj povezujejo strojno opremo in aplikacije, ne bi smeli biti zajeti v tej uredbi, saj običajno ne izpolnjujejo zahtev za spletne posredniške storitve.
Vendar pa so lahko takšne funkcionalnosti ali vmesniki pomožni za nekatere spletne posredniške storitve ali pa so z njimi neposredno povezani, in v tem primeru bi se morale za zadevne ponudnike spletnih posredniških storitev uporabljati zahteve glede preglednosti v zvezi z diferencirano obravnavo na podlagi teh funkcionalnosti in vmesnikov.
Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom.

- = -

(17) Lastništvo pravic intelektualne lastnine na spletu in nadzor nad njimi ima lahko velik gospodarski pomen za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike.
Da bi zagotovili jasnost in preglednost za poslovne uporabnike in za njihovo boljše razumevanje, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev v svoje pogoje uporabe storitev vključiti splošne, ali po želji podrobnejše, informacije o morebitnem splošnem učinku teh pogojev uporabe storitev na lastništvo pravic intelektualne lastnine poslovnih uporabnikov in na njihov nadzor nad temi pravicami.
Takšne informacije bi lahko med drugim vključevale informacije, kot je splošna raba logotipov, blagovnih znamk ali trgovskih imen.

- = -

(38) Namen zahtev iz te uredbe glede notranjih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme.
Notranji sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti.
Glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES (9) primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja.
Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila zagotavljajo, da je preprečeno vsakršno izogibanje.
Navedena izjema ne bi smela vplivati na pravico takšnih podjetij, da prostovoljno vzpostavijo notranji sistem za obravnavo pritožb, ki izpolnjuje merila iz te uredbe.

- = -

(40) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi se morali zateči k sodnim postopkom, ki so lahko dolgotrajni in dragi.
Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo najmanj dveh javnih ali zasebnih mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati.
Določitev minimalnega števila mediatorjev se zahteva za to, da se zaščiti njihova nevtralnost.
Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavnim pravom glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti.
Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila.
Kljub temu bi moralo biti ponudnikom spletnih posredniških storitev in njihovim poslovnim uporabnikom prepuščeno, da skupaj določijo mediatorja po lastni izbiri po začetku spora med njimi.
V skladu z Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) bi morala mediacija, določena v tej uredbi, biti prostovoljen postopek v smislu, da so stranke same odgovorne za postopek ter ga lahko kadar koli začnejo in končajo. Čeprav je mediacija prostovoljna, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev v dobri veri preučiti prošnje za sodelovanje pri mediaciji, določeni v tej uredbi.

- = -

(41) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije.
V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru.
Glede na stroške in upravno breme, povezane z nujno določitvijo mediatorjev v pogojih uporabe storitev, je iz navedene obveznosti primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v skladu z ustreznimi določbami Priporočila 2003/361/ES.
Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila zagotavljajo, da je preprečeno vsakršno izogibanje navedeni obveznosti.
Vseeno pa to ne bi smelo vplivati na pravico takšnih podjetij, da v svojih pogojih uporabe storitev določijo mediatorje, ki izpolnjujejo merila iz te uredbe.

- = -

keyboard_tab REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL