keyboard_tab REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

(1) Spletne posredniške storitve so ključno gonilo podjetništva in novih poslovnih modelov, trgovine in inovacij, ki lahko prispevajo tudi k blaginji potrošnikov in se vedno pogosteje uporabljajo v javnem in zasebnem sektorju.

  Nudijo dostop do novih trgov in poslovnih priložnosti, ki podjetjem omogočajo, da izkoristijo prednosti notranjega trga.

  Spletne posredniške storitve potrošnikom v Uniji omogočajo, da izkoristijo te prednosti, zlasti s povečanjem ponudbe blaga in storitev ter z zagotavljanjem konkurenčnih cen na spletu, vendar pa ustvarjajo tudi izzive, ki jih je treba obravnavati, da bi zagotovili pravno varnost.

(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike.

  Da bi v celoti izkoristili vse prednosti gospodarstva spletnih platform, je torej pomembno, da lahko podjetja zaupajo spletnim posredniškim storitvam, s katerimi vstopijo v poslovno razmerje.

  To je pomembno predvsem zato, ker vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo močni posredni mrežni učinki, ki temeljijo na podatkih, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MSP), od teh storitev pri doseganju potrošnikov.

  Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi legitimnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji.

  Na primer lahko poslovnim uporabnikom enostransko naložijo prakse, ki v veliki meri odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja ali so v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.

  Ta uredba obravnava takšna potencialna trenja v gospodarstvu spletnih platform.

(4) Podobno so lahko spletni iskalniki tudi pomemben vir internetnega prometa za podjetja, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve prek spletišč, zato lahko znatno vplivajo na poslovni uspeh takih uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki prek spleta nudijo svoje blago ali storitve na notranjem trgu.

  V zvezi s tem razvrstitev spletišč s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, vključno s spletišči, prek katerih uporabniki s poslovnim spletiščem ponujajo svoje blago in storitve potrošnikom, pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh teh uporabnikov s poslovnim spletiščem.

  Tudi če ponudniki spletnih iskalnikov niso v pogodbenem razmerju z uporabniki s poslovnim spletiščem, lahko enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi legitimnim interesom uporabnikov s poslovnim spletiščem, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji.

(6) Spletne posredniške storitve in spletni iskalniki, pa tudi posli, ki jih omogočajo te storitve, imajo čezmejni potencial in so zlasti pomembni za pravilno delovanje notranjega trga Unije v današnjem gospodarstvu.

  Potencialno nepoštene in škodljive poslovne prakse nekaterih ponudnikov teh storitev in pomanjkanje učinkovitih mehanizmov pravnih sredstev ovirajo polno uresničitev tega potenciala in negativno vplivajo na pravilno delovanje notranjega trga.

(9) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja.

  Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji.

  Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ponujati najmanj pri delu posla.

  Da bi ugotovili, ali poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, je treba ugotoviti, ali je očitno, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem svoje dejavnosti usmerjajo k potrošnikom v eni ali več državah članicah.

  To merilo bi bilo treba razlagati v skladu z ustrezno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s točko (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter točko (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).

  Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice.

  Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki.

  Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo.

(10) V raznovrstnih odnosih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo različne storitve, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja.

  Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in na tehnološko nevtralen način.

  Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali so sklenjeni izven spleta ali pa sploh niso sklenjeni, kar pomeni, da ne bi smela biti določena nobena zahteva za kakršno koli pogodbeno razmerje med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki bi bilo osnovni pogoj, da bi spletne posredniške storitve spadale na področje uporabe te uredbe.

  Sama vključitev storitve obrobnega značaja ne bi smela biti razumljena kot izpolnitev cilja spletne strani ali storitve, da omogoča posle v smislu spletnih posredniških storitev.

  Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij med ponudniki in poslovnimi uporabniki, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve.

  Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe zadevni stranki izrazita namero, da se nedvoumno zavežeta na trajnem nosilcu podatkov, ne da bi se zahteval izrecni pisni dogovor.

(11) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme, kot so trgovine z aplikacijami, in spletne storitve družbenih medijev, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za zagotavljanje takih storitev.

  V tem smislu bi se lahko spletne posredniške storitve zagotavljale tudi z uporabo tehnologije glasovnega upravljanja.

  Prav tako ne bi smelo biti pomembno, ali ti posli med poslovnimi uporabniki in potrošniki vključujejo kakršno koli denarno plačilo ali da se del poslov sklene izven spleta.

  Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletne posredniške storitve „peer-to-peer“ brez vključenosti poslovnih uporabnikov, spletne posredniške storitve, ki potekajo izključno med podjetji in niso na voljo potrošnikom, spletna oglaševalska orodja in spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.

  Iz istega razloga ta uredba ne bi smela zajemati storitev programske opreme za optimizacijo spletnih strani za iskalnike in storitev, ki zadevajo programsko opremo za blokiranje oglasov.

  Tehnološke funkcionalnosti in vmesniki, ki zgolj povezujejo strojno opremo in aplikacije, ne bi smeli biti zajeti v tej uredbi, saj običajno ne izpolnjujejo zahtev za spletne posredniške storitve.

  Vendar pa so lahko takšne funkcionalnosti ali vmesniki pomožni za nekatere spletne posredniške storitve ali pa so z njimi neposredno povezani, in v tem primeru bi se morale za zadevne ponudnike spletnih posredniških storitev uporabljati zahteve glede preglednosti v zvezi z diferencirano obravnavo na podlagi teh funkcionalnosti in vmesnikov.

  Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom.

(16) Da bi bilo poslovnim uporabnikom dovolj jasno, kje in komu se trži njihovo blago ali storitve, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev svojim poslovnim uporabnikom zagotavljati preglednost glede vseh dodatnih distribucijskih kanalov in potencialnih povezanih programov, ki bi jih ponudniki spletnih posredniških storitev lahko uporabili za trženje tega blaga ali storitev.

  Dodatni kanali in povezani programi bi morali biti razumljeni na tehnološko nevtralen način, vendar bi lahko med drugim vključevali druga spletišča, aplikacije ali druge spletne posredniške storitve, ki se uporabljajo za trženje blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik.

(19) Na splošno bi bilo treba predložitev novega blaga ali storitev, vključno s programskimi aplikacijami, spletnim posredniškim storitvam razumeti kot jasno pritrdilno dejanje poslovnega uporabnika, da se odpoveduje roku za obveščanje, ki velja za spremembe pogojev uporabe storitev.

  Zato se v primerih, kadar razumen in sorazmeren rok za obveščanje traja dlje kot 15 dni, ker mora poslovni uporabnik zaradi sprememb pogojev uporabe storitev izvesti znatne tehnične prilagoditve svojega blaga ali storitev, šteje, da ni prišlo do samodejne odpovedi roku za obveščanje, kadar poslovni uporabnik predloži novo blago in storitve.

  Ponudnik spletnih posredniških storitev bi moral pričakovati, da bodo spremembe pogojev uporabe storitev od poslovnega uporabnika zahtevale bistvene tehnične prilagoditve, kadar se na primer dodajo ali odstranijo celotne funkcije spletne posredniške storitve, do katere so imeli poslovni uporabniki dostop, ali kadar bi morali poslovni uporabniki prilagoditi svoje blago ali reprogramirati svoje storitve, da bi lahko še naprej delovali prek spletnih posredniških storitev.

(21) Da bi zagotovili, da lahko poslovni uporabniki v celoti izkoristijo poslovne priložnosti, ki jih ponujajo spletne posredniške storitve, ponudniki teh storitev svojim poslovnim uporabnikom ne bi smeli v celoti preprečiti, da svojo poslovno identiteto prikazujejo kot del svoje ponudbe ali prisotnosti na ustreznih spletnih posredniških storitvah.

  Vendar pa ta prepoved poseganja ne bi smela biti razumljena kot pravica, da poslovni uporabniki lahko enostransko določijo predstavitev svoje ponudbe ali prisotnosti na ustreznih spletnih posredniških storitvah.

(22) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev, da določenemu poslovnemu uporabniku omeji, začasno onemogoči ali ukine zagotavljanje svojih storitev, tudi tako, da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali jih odstrani iz rezultatov iskanja.

  Poleg začasne onemogočitve lahko ponudniki spletnih posredniških storitev tudi omejijo posamezne uvrstitve poslovnih uporabnikov, na primer z degradacijo ali z negativnim vplivanjem na pojavnost poslovnega uporabnika (zakrivanje), ki lahko vključuje znižanje njegove razvrstitve.

  Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morale biti posredovane, preden ali takrat ko omejitev, ali začasna onemogočitev začne učinkovati, skupaj z obrazložitvijo razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov.

  Da bi karseda zmanjšali negativen učinek takšnih odločitev na poslovne uporabnike, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotoviti tudi možnost pojasnitve dejstev, ki so privedla do te odločitve v okviru notranjega postopka za obravnavo pritožb, kar bo poslovnim uporabnikom pomagalo, da, kadar je mogoče, ponovno vzpostavijo skladnost.

  Poleg tega, kadar ponudnik spletnih posredniških storitev prekliče odločitev o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi, na primer, ker je bila sprejeta zaradi napake ali ker kršitev pogojev uporabe storitev, ki je vodila v sprejetje te odločitve, ni bila zagrešena v slabi veri in je bila odpravljena na zadovoljiv način, bi moral ponudnik poslovnega uporabnika brez nepotrebnega odlašanja ponovno vključiti, vključno z njegovim dostopom do osebnih oziroma drugih podatkov ali do obojih, do katerih je imel dostop pred sprejetjem te odločitve.

(23) Ukinitev spletnih posredniških storitev v celoti in s tem povezan izbris podatkov, predloženih za uporabo ali zbranih z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, pomeni izgubo bistvenih informacij, kar bi lahko imelo znatne posledice za poslovne uporabnike in bi lahko tudi zmanjšalo njihovo zmožnost ustreznega uveljavljanja drugih pravic, ki jim jih zagotavlja ta uredba.

  Zato bi moral ponudnik spletnih posredniških storitev zadevnemu poslovnemu uporabniku predložiti obrazložitev razlogov na trajnem nosilcu podatkov vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja ukinitve zagotavljanja njegovih spletnih posredniških storitev v celoti.

  Vendar pa se ta rok za obveščanje na primer ne bi smel uporabljati v primerih, ko mora ponudnik spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku v celoti ukiniti zagotavljanje spletnih posredniških storitev zaradi zakonske ali regulativne obveznosti.

  Prav tako se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev sklicuje na pravice do ukinitve po nacionalnem pravu in v skladu s pravom Unije, ki dopuščajo takojšnjo ukinitev, kadar ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera in tehtanju interesov obeh strank ni mogoče razumno pričakovati nadaljevanja pogodbenega razmerja do dogovorjenega zaključka ali do izteka roka za obveščanje.

  Končno pa se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže ponavljajočo se kršitev pogojev uporabe storitev.

  Različne izjeme od 30-dnevnega roka za obveščanje se lahko pojavijo zlasti v zvezi z nezakonito ali neustrezno vsebino, varnostjo blaga ali storitve, ponarejanjem, goljufijo, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov, drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti ali ustreznostjo blaga ali storitve za mladoletnike.

  Da bi zagotovili sorazmernost, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev, kjer je razumno in tehnično izvedljivo, s seznama odstraniti le posamezno blago ali storitev poslovnega uporabnika.

  Ukinitev spletne posredniške storitve v celoti je najstrožji ukrep.

(24) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki to blago in storitve ponujajo potrošnikom.

  Razvrstitev se nanaša na relativno izpostavljenost ponudb poslovnih uporabnikov ali na pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov in so rezultat uporabe algoritmičnega razvrščanja, mehanizmov za ocene ali odzive, vizualnega poudarjanja ali drugih instrumentov za poudarjanje oziroma kombinacije teh orodij.

  Predvidljivost pomeni, da ponudniki spletnih posredniških storitev razvrstitev ne določajo samovoljno.

  Ponudniki bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za določanje razvrstitve, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja.

  Posebna zasnova te obveznosti glede preglednosti je pomembna za poslovne uporabnike, saj vključuje opredelitev omejenega sklopa parametrov, ki so najbolj relevantni izmed morebitno veliko večjega števila parametrov, ki v določeni meri vplivajo na razvrščanje.

  Ta obrazložen opis bi moral poslovnim uporabnikom pomagati, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali nekatere lastnosti tega blaga ali storitev.

  Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti tako, da se nanaša na splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali degradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo.

(26) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom ponujajo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem.

  Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis glavnih parametrov za določitev razvrstitve vseh indeksiranih spletišč in relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre, vključno s spletišči uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč.

  Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo.

  Vključevati bi moral tudi razlago morebitne možnosti za uporabnike s poslovnim spletiščem, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev, ter razlago relativnih učinkov tega vpliva. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti ta opis na voljo javnosti na očitnem in lahko dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku.

  Deli spletišč, kjer se morajo uporabniki prijaviti ali registrirati, v tem smislu ne bi smeli šteti za enostavno in javno dostopne.

(29) Pomožno blago in storitve bi se morali razumeti kot blago in storitve, ki se potrošniku tik pred koncem posla, začetega v okviru spletnih posredniških storitev, ponujajo kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabnik ponuja.

  Pomožno blago in storitve se nanašajo na proizvode, ki so običajno odvisni od primarnega blaga ali storitve in z njima neposredno povezani, da lahko delujejo.

  Zato bi ta pojem moral izključevati blago in storitve, ki se zgolj prodajajo poleg zadevnega primarnega blaga in storitev in niso dopolnilo po svoji naravi.

  Primeri pomožnih storitev vključujejo storitve popravila za posamezno blago ali finančne produkte, kot je zavarovanje najema vozila, ki se ponuja kot dopolnilo določenemu blagu ali storitvam, ki jih ponuja poslovni uporabnik.

  Prav tako bi lahko pomožno blago vključevalo blago, ki dopolnjuje določen proizvod, ki ga ponuja poslovni uporabnik, in predstavlja orodje za nadgradnjo ali individualizacijo, povezano s tem proizvodom.

  Ponudniki spletnih posredniških storitev, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve, ki so pomožne blagu ali storitvi, ki jo prodaja poslovni uporabnik z uporabo spletnih posredniških storitev, bi morali v svojih pogojih uporabe storitev navesti opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki jih ponujajo.

  Takšen opis bi moral biti na voljo v pogojih uporabe storitev, ne glede na to, ali pomožno blago ali storitev zagotavlja sam ponudnik spletnih posredniških storitev ali tretja oseba.

  Takšen opis bi moral biti dovolj celovit, da bi omogočil poslovnemu uporabniku, da razume, ali se katero koli blago ali storitev prodaja kot pomožna blagu ali storitvi poslovnega uporabnika.

  Ne bi smelo biti potrebno, da opis vključuje določeno blago ali storitev, temveč vrsto proizvoda, ki se ga ponuja kot dopolnilo primarnemu proizvodu poslovnega uporabnika.

  Poleg tega bi moral ta opis v vseh okoliščinah vključevati, ali in pod katerimi pogoji je poslovnemu uporabniku dovoljeno, da ponuja svoje lastne pomožno blago ali storitev kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo ponuja prek spletnih posredniških storitev.

(30) Kadar sam ponudnik spletnih posredniških storitev ponuja določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnih spletnih posredniških storitev ali to počne prek poslovnega uporabnika, ki ga nadzira, lahko ta ponudnik neposredno konkurira drugim poslovnim uporabnikom svojih spletnih posredniških storitev, ki jih ponudnik ne nadzira, kar je lahko za ponudnika ekonomska spodbuda in možnost, da svoj nadzor nad spletnimi posredniškimi storitvami uporabi, da svoji ponudbi ali tistim ponudbam, ki jih ponuja poslovni uporabnik pod njegovim nadzorom, zagotovi tehnične ali ekonomske prednosti, konkurenčnim poslovnim uporabnikom pa jih lahko zavrne.

  Takšno ravnanje lahko ogrozi pošteno konkurenco in omeji izbiro potrošnikov.

  Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnih posredniških storitev deluje pregledno in zagotovi ustrezen opis in navede razloge za kakršno koli diferencirano obravnavo s pravnimi, poslovnimi ali tehničnimi sredstvi, kot so funkcionalnosti operacijskih sistemov, ki bi jo lahko nudil v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih ponuja sam, v primerjavi s tistimi, ki jih ponujajo poslovni uporabniki.

  Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni vseh spletnih posredniških storitev namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se ponujajo prek navedenih storitev.

(31) Kadar sam ponudnik spletnega iskalnika ponuja določeno blago ali storitve potrošnikom prek lastnega spletnega iskalnika ali to počne prek poslovnega spletišča, ki ga nadzira, lahko ta ponudnik neposredno konkurira drugim uporabnikom poslovnih spletišč svojih spletnih iskalnikov, ki jih ponudnik ne nadzira.

  Zlasti v takih položajih je pomembno, da ponudnik spletnega iskalnika deluje pregledno in zagotovi opis kakršne koli diferencirane obravnave s pravnimi, poslovnimi ali tehničnimi sredstvi, ki bi jo lahko nudil v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih ponuja sam ali prek poslovnega spletišča, ki ga nadzira, v primerjavi s tistimi, ki jih ponujajo konkurenčni uporabniki poslovnih spletišč.

  Da se zagotovi sorazmernost, bi se morala ta obveznost uporabljati na ravni celotnega spletnega iskalnika namesto na ravni posameznega blaga ali storitev, ki se ponujajo prek navedenih storitev.

(33) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform, tako na splošno kot tudi za zadevne poslovne uporabnike in spletne posredniške storitve.

  Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe.

  Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov.

  Vendar je mogoče v opis vključiti tudi opredelitev nekaterih vrst dejanskih podatkov, ki utegnejo biti izredno pomembni za poslovne uporabnike, in posebne pogoje za dostop do njih.

  Takšni podatki bi lahko vključevali ocene in odzive, ki jih zberejo poslovni uporabniki o spletnih posredniških storitvah.

  V splošnem bi moral opis omogočiti, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih oseb.

(34) Hkrati je pomembno, da poslovni uporabniki razumejo, ali ponudnik kakršne koli podatke, ki nastanejo, ko poslovni uporabnik uporablja posredniške storitve, deli s tretjimi osebami.

  Poslovni uporabniki bi morali biti predvsem seznanjeni z vsako izmenjavo podatkov s tretjimi osebami za namene, ki niso potrebni za ustrezno delovanje spletnih posredniških storitev, na primer kadar ponudnik podatke vnovči za poslovne namene.

  Da bi poslovni uporabniki lahko v celoti uveljavljali razpoložljive pravice za vplivanje na takšno izmenjavo podatkov, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev tudi izrecno navesti možnosti za izvzetje iz izmenjave podatkov, kadar te obstajajo v njihovem pogodbenem razmerju s poslovnim uporabnikom.

(36) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v svojih pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da ponujajo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev.

  V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve.

  Vendar se ne bi smelo razumeti, da ta obveznost glede preglednosti vpliva na presojo zakonitosti takih omejitev na podlagi drugih aktov prava Unije ali prava držav članic, ki je v skladu s pravom Unije, vključno na področjih konkurence in nepoštenih poslovnih praks, ter uporabo takih aktov.

(40) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi se morali zateči k sodnim postopkom, ki so lahko dolgotrajni in dragi.

  Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo najmanj dveh javnih ali zasebnih mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati.

  Določitev minimalnega števila mediatorjev se zahteva za to, da se zaščiti njihova nevtralnost.

  Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavnim pravom glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti.

  Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila.

  Kljub temu bi moralo biti ponudnikom spletnih posredniških storitev in njihovim poslovnim uporabnikom prepuščeno, da skupaj določijo mediatorja po lastni izbiri po začetku spora med njimi.

  V skladu z Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) bi morala mediacija, določena v tej uredbi, biti prostovoljen postopek v smislu, da so stranke same odgovorne za postopek ter ga lahko kadar koli začnejo in končajo. Čeprav je mediacija prostovoljna, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev v dobri veri preučiti prošnje za sodelovanje pri mediaciji, določeni v tej uredbi.

(43) Da se z mediacijo v Uniji olajša reševanje sporov v zvezi z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami spodbujati vzpostavitev specializiranih organizacij za mediacijo, ki jih trenutno primanjkuje.

  Vključenost mediatorjev s specializiranim znanjem o spletnih posredniških storitvah in specifičnih sektorjev industrije, v katerih se navedene storitve zagotavljajo, bi morala okrepiti zaupanje obeh strank v postopek mediacije in povečati verjetnost, da bo postopek privedel do hitrega, pravičnega in zadovoljivega rezultata.