REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z določitvijo pravil, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost, pravičnost in učinkovite možnosti pravnih sredstev.

2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje ponudi poslovnim uporabnikom oziroma uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek teh spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev in ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja.

3. Ta uredba se ne uporablja za spletne plačilne storitve, spletna oglaševalska orodja ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.

4. Ta uredba ne posega v nacionalna pravila, ki v skladu s pravom Unije prepovedujejo ali kaznujejo enostransko ravnanje ali nepoštene poslovne prakse, kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi. Ta uredba ne vpliva na nacionalno civilno pravo, zlasti pogodbeno pravo, kot so pravila o veljavnosti, sklenitvi, učinkih ali prenehanju pogodbe, kolikor so pravila nacionalnega civilnega prava skladna s pravom Unije in kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi.

5. Ta uredba ne posega v pravo Unije, zlasti pravo Unije, ki se uporablja na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, konkurence, varstva podatkov, varovanja poslovnih skrivnosti, varstva potrošnikov, elektronskega poslovanja in finančnih storitev.

Člen 3

Pogoji uporabe storitev

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da za njihove pogoje uporabe storitev velja:

(a)	zapisani so v preprostem in razumljivem jeziku;

(b)	enostavno so dostopni poslovnim uporabnikom v vseh fazah njihovega poslovnega razmerja s ponudnikom spletnih posredniških storitev, tudi v predpogodbeni fazi;

(c)	določajo razloge za odločitve o začasni onemogočitvi, ukinitvi ali uvedbi kakršne koli druge omejitve, v celoti ali delno, zagotavljanja spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom;

(d)	vključujejo informacije o vseh dodatnih distribucijskih kanalih in povezanih programih, prek katerih lahko ponudniki spletnih posredniških storitev tržijo blago in storitve, ki jih ponujajo poslovni uporabniki;

(e)	vključujejo splošne informacije v zvezi z učinki pogojev uporabe storitev na lastništvo in nadzor nad pravicami intelektualne lastnine poslovnih uporabnikov.

2. Ponudniki spletnih posredniških storitev zadevne poslovne uporabnike prek trajnega nosilca podatkov obvestijo o vseh predlaganih spremembah pogojev uporabe storitev.

Predlagane spremembe se ne uveljavijo pred iztekom roka za obveščanje, ki je razumen in sorazmeren naravi ter obsegu nameravanih sprememb in njihovim posledicam za zadevnega poslovnega uporabnika. Ta rok za obveščanje je najmanj 15 dni od datuma, ko ponudnik spletnih posredniških storitev o predlaganih spremembah obvesti zadevne poslovne uporabnike. Ponudniki spletnih posredniških storitev odobrijo daljše roke za obveščanje, kadar je to potrebno, da se poslovnim uporabnikom omogočijo tehnične ali poslovne prilagoditve, s katerimi se bodo prilagodili na spremembe.

Zadevni poslovni uporabnik ima pravico prekiniti pogodbo s ponudnikom spletnih posredniških storitev pred iztekom roka za obveščanje. Takšna prekinitev začne veljati 15 dni od prejema obvestila iz prvega pododstavka, razen če za pogodbo velja krajši rok.

Zadevni poslovni uporabnik se lahko s pisno izjavo ali jasnim pritrdilnim dejanjem kadar koli po prejemu obvestila iz prvega pododstavka odpove roku za obveščanje iz drugega pododstavka.

Med rokom za obveščanje se predložitev novega blaga ali storitev v spletne posredniške storitve šteje za jasno pritrdilno dejanje za odpoved roku za obveščanje, razen v primerih, ko je razumen in sorazmeren rok za obveščanje daljši od 15 dni, ker mora poslovni uporabnik zaradi sprememb pogojev uporabe storitev uvesti znatne tehnične prilagoditve blaga ali storitev. V takšnih primerih se šteje, da ni prišlo do samodejne odpovedi roku za obveščanje, kadar poslovni uporabnik predloži novo blago in storitve.

3. Pogoji uporabe storitev ali specifične določbe teh pogojev, ki ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1, pa tudi spremembe pogojev uporabe storitev, ki jih ponudnik spletnih posredniških storitev izvede v nasprotju z določbami odstavka 2, so nični.

4. Rok za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 2 se ne uporablja, kadar:

(a)	za ponudnika spletnih posredniških storitev velja zakonska ali regulativna obveznost, po kateri mora spremeniti svoje pogoje uporabe storitev na način, ki mu ne dopušča spoštovati rok za obveščanje iz drugega pododstavka odstavka 2;

(b)

mora ponudnik spletnih posredniških storitev izjemoma spremeniti svoje pogoje uporabe storitev, da se odzove na nepredvideno in neposredno nevarnost, povezano z zaščito spletnih posredniških storitev, potrošnikov ali poslovnih uporabnikov pred goljufijo, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov ali drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti.

5. Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo, da je identiteta poslovnega uporabnika, ki zagotavlja blago ali storitve v okviru spletnih posredniških storitev, jasno vidna.

Člen 6

Pomožno blago in storitve

Kadar se pomožno blago in storitve, tudi finančni produkti, ponujajo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev, bodisi to počne ponudnik spletnih posredniških storitev bodisi tretje osebe, ponudnik spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev navede opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki se ponujajo, ter opis, ali in pod katerimi pogoji lahko poslovni uporabnik ponuja tudi svoje pomožne blago in storitve prek spletne posredniške storitve.

Člen 8

Posebni pogodbeni pogoji

Za zagotovitev, da se pogodbeni odnosi med ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovnimi uporabniki izvajajo v dobri veri in da temeljijo na poštenem poslovanju, ponudniki spletnih posredniških storitev:

(a)	ne uvajajo retroaktivnih sprememb pogojev uporabe storitev, razen kadar od njih to zahteva zakonska ali regulativna obveznost ali kadar so retroaktivne spremembe v korist poslovnim uporabnikom;

(b)	zagotovijo, da njihovi pogoji uporabe storitev vključujejo informacije o pogojih, pod katerimi lahko poslovni uporabniki prekinejo pogodbeno razmerje s ponudnikom spletnih posredniških storitev, in

(c)	v svoje pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegov neobstoj, do informacij, ki jih posreduje ali ustvari poslovni uporabnik ter ki jih obdržijo po poteku pogodbe med ponudnikom spletnih posredniških storitev in poslovnim uporabnikom.

Člen 9

Dostop do podatkov

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis tehničnega in pogodbenega dostopa, ali njegov neobstoj, ki ga imajo poslovni uporabniki do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev.

2. Z opisom iz odstavka 1 ponudniki spletnih posredniških storitev poslovne uporabnike ustrezno obveščajo zlasti o naslednjem:

(a)

ali ima ponudnik spletnih posredniških storitev dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki ali potrošniki zagotavljajo za uporabo navedenih storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji;

(b)

ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali do obojih, ki jih da na voljo ta poslovni uporabnik v povezavi s svojo uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev navedenemu poslovnemu uporabniku ter potrošnikom njegovega blaga ali storitev, in če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji;

(c)

poleg točke (b), ali ima poslovni uporabnik dostop do osebnih ali drugih podatkov ali obojih, vključno v zbirni obliki, ki so bili zagotovljeni ali so nastali z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev vsem poslovnim uporabnikom in njihovim potrošnikom, ter če dostop ima, do katerih kategorij takih podatkov ima dostop in pod katerimi pogoji, ter

(d)

ali so podatki iz točke (a) zagotovljeni tretjim osebam, skupaj z, kadar zagotavljanje takšnih podatkov tretjim osebam ni potrebno za pravilno delovanje spletnih posredniških storitev, navedbo o namenu take izmenjave podatkov ter vse možnosti za izvzetje iz navedene izmenjave podatkov, ki so na voljo poslovnim uporabnikom.

3. Ta člen ne posega v uporabo Uredbe (EU) 2016/679, Direktive (EU) 2016/680 in Direktive 2002/58/ES.

Člen 12

Mediacija

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev določijo dva ali več mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o izvensodnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 11.

Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko mediatorje, ki zagotavljajo storitve mediacije s kraja zunaj Unije, določijo zgolj, kadar se zagotovi, da zadevni poslovni uporabniki zaradi zagotavljanja navedenih storitev s strani mediatorjev zunaj Unije niso dejansko prikrajšani za koriščenje katerih koli pravnih zaščitnih ukrepov iz prava Unije ali prava držav članic.

2. Mediatorji iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	so nepristranski in neodvisni;

(b)	njihove storitve mediacije so cenovno dostopne za poslovne uporabnike zadevnih spletnih posredniških storitev;

(c)	sposobni so zagotavljati storitve mediacije v jeziku pogojev uporabe storitev, ki urejajo pogodbeno razmerje med zadevnim ponudnikom spletnih posredniških storitev in poslovnim uporabnikom;

(d)	zlahka so dosegljivi bodisi fizično v kraju sedeža ali prebivališča poslovnega uporabnika bodisi na daljavo z uporabo komunikacijskih tehnologij;

(e)	storitve mediacije lahko zagotavljajo brez nepotrebnega odlašanja;

(f)	zadostno razumejo splošne poslovne odnose med podjetji, zaradi česar lahko učinkovito prispevajo k poskusu reševanja sporov.

3. Ne glede na prostovoljno naravo mediacije, ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki v vsakem poskusu mediacije na podlagi tega člena sodelujejo v dobri veri.

4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež teh skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretnega primera, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank.

5. Vsakršen poskus, da se z mediacijo doseže dogovor o rešitvi spora v skladu s tem členom, ne vpliva na pravice zadevnih ponudnikov spletnih posredniških storitev in poslovnih uporabnikov, da kadar koli pred postopkom mediacije, med njim ali po njem začnejo sodni postopek.

6. Če to zahteva poslovni uporabnik, ponudnik spletnih posredniških storitev pred začetkom mediacije da poslovnemu uporabniku na voljo informacije o delovanju in uspešnosti mediacije, povezane z njegovimi dejavnostmi.

7. Obveznost iz odstavka 1 se ne uporablja za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.

Člen 14

Sodni postopki, ki jih začnejo reprezentativne organizacije ali združenja in javni organi

1. Organizacije in združenja, ki imajo legitimni interes pri zastopanju poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ter javni organi, vzpostavljeni v državah članicah, imajo pravico začeti postopek pred pristojnimi nacionalnimi sodišči v Uniji v skladu s pravili države članice, v kateri je postopek začet, za prenehanje ali prepoved katere koli neskladnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

2. Komisija spodbuja države članice k izmenjavi najboljših prakse in informacij z drugimi državami članicami na podlagi registrov nezakonitih dejanj, v zvezi s katerimi so nacionalna sodišča izdala opustitvene odločbe, kadar takšne registre vzpostavijo ustrezni javni subjekti ali organi.

3. Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	so pravilno ustanovljeni v skladu s pravom države članice;

(b)	trajnostno si prizadevajo za cilje, ki so v skupnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo;

(c)	so neprofitni;

(d)	na njihovo odločanje ne vplivajo neustrezno tretji ponudniki financiranja, zlasti ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov.

Zato organizacije ali združenja v celoti in javno razkrijejo informacije o članstvu in viru financiranja.

4. V državah članicah, v katerih so bili javni organi vzpostavljeni, imajo ti javni organi pravico iz odstavka 1, kadar jim je naložena obramba skupnih interesov poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem ali zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice.

5. Države članice lahko določijo:

(a)	organizacije ali združenja s sedežem v tej državi članici, ki izpolnjujejo vsaj zahteve iz odstavka 3, na zahtevo teh organizacij ali združenj,

(b)	javne organe, vzpostavljene v tej državi članici, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4,

ki se jim podeli pravica iz odstavka 1. Države članice sporočijo Komisiji ime in namen vseh takšnih določenih organizacij, združenj ali javnih organov.

6. Komisija pripravi seznam organizacij, združenj in javnih organov, določenih na podlagi odstavka 5. V tem seznamu se navede namen teh organizacij, združenj in javnih organov. Ta seznam se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Spremembe tega seznama se objavijo brez odlašanja, v vsakem primeru pa se posodobljeni seznam pripravi in objavi vsakih šest mesecev.

7. Sodišča sprejmejo seznam iz odstavka 6 kot dokaz pravne sposobnosti organizacije, združenja ali javnega organa, brez poseganja v pravico sodišča do preučitve, ali namen tožnika upravičuje začetek postopka v posameznem primeru.

8. Če ima država članica ali Komisija pomisleke glede tega, ali organizacija ali združenje izpolnjuje merila iz odstavka 3, oziroma glede tega, ali javni organ izpolnjuje merila iz odstavka 4, država članica, ki je to organizacijo, združenje ali javni organ določila, pomisleke preuči in po potrebi prekliče določitev, če eno ali več meril ni izpolnjenih.

9. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da v skladu s pravili države članice, v kateri se postopek začne, pri pristojnih nacionalnih sodiščih začnejo kateri koli postopek, ki temelji na individualnih pravicah in katerega namen je doseči prenehanje katere koli neskladnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

whereas

(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike.
Da bi v celoti izkoristili vse prednosti gospodarstva spletnih platform, je torej pomembno, da lahko podjetja zaupajo spletnim posredniškim storitvam, s katerimi vstopijo v poslovno razmerje.
To je pomembno predvsem zato, ker vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo močni posredni mrežni učinki, ki temeljijo na podatkih, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MSP), od teh storitev pri doseganju potrošnikov.
Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi legitimnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji.
Na primer lahko poslovnim uporabnikom enostransko naložijo prakse, ki v veliki meri odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja ali so v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Ta uredba obravnava takšna potencialna trenja v gospodarstvu spletnih platform.

- = -

(29) Pomožno blago in storitve bi se morali razumeti kot blago in storitve, ki se potrošniku tik pred koncem posla, začetega v okviru spletnih posredniških storitev, ponujajo kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabnik ponuja.
Pomožno blago in storitve se nanašajo na proizvode, ki so običajno odvisni od primarnega blaga ali storitve in z njima neposredno povezani, da lahko delujejo.
Zato bi ta pojem moral izključevati blago in storitve, ki se zgolj prodajajo poleg zadevnega primarnega blaga in storitev in niso dopolnilo po svoji naravi.
Primeri pomožnih storitev vključujejo storitve popravila za posamezno blago ali finančne produkte, kot je zavarovanje najema vozila, ki se ponuja kot dopolnilo določenemu blagu ali storitvam, ki jih ponuja poslovni uporabnik.
Prav tako bi lahko pomožno blago vključevalo blago, ki dopolnjuje določen proizvod, ki ga ponuja poslovni uporabnik, in predstavlja orodje za nadgradnjo ali individualizacijo, povezano s tem proizvodom.
Ponudniki spletnih posredniških storitev, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve, ki so pomožne blagu ali storitvi, ki jo prodaja poslovni uporabnik z uporabo spletnih posredniških storitev, bi morali v svojih pogojih uporabe storitev navesti opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki jih ponujajo.
Takšen opis bi moral biti na voljo v pogojih uporabe storitev, ne glede na to, ali pomožno blago ali storitev zagotavlja sam ponudnik spletnih posredniških storitev ali tretja oseba.
Takšen opis bi moral biti dovolj celovit, da bi omogočil poslovnemu uporabniku, da razume, ali se katero koli blago ali storitev prodaja kot pomožna blagu ali storitvi poslovnega uporabnika.
Ne bi smelo biti potrebno, da opis vključuje določeno blago ali storitev, temveč vrsto proizvoda, ki se ga ponuja kot dopolnilo primarnemu proizvodu poslovnega uporabnika.
Poleg tega bi moral ta opis v vseh okoliščinah vključevati, ali in pod katerimi pogoji je poslovnemu uporabniku dovoljeno, da ponuja svoje lastne pomožno blago ali storitev kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo ponuja prek spletnih posredniških storitev.

- = -

(32) Ta uredba bi morala obravnavati posebne pogodbene pogoje, zlasti v primerih neravnovesij v pogajalski moči, da bi zagotovili, da se pogodbeni odnosi izvajajo v dobri veri in pošteno.
Zaradi predvidljivosti in preglednosti morajo imeti poslovni uporabniki resnično priložnost, da se seznanijo s spremembami pogojev uporabe storitev, ki se jih ne bi smelo uvajati z retroaktivnim učinkom, razen če temeljijo na zakonski ali regulativni obveznosti ali so za te poslovne uporabnike koristne.
Poslovnim uporabnikom bi bilo treba poleg tega zagotoviti jasnost glede pogojev, pod katerimi se njihovo pogodbeno razmerje s ponudniki spletnih posredniških storitev lahko prekine.
Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zagotoviti, da so pogoji za prekinitev vedno sorazmerni in se lahko izvajajo brez nepotrebnih težav.
Končno bi morali biti poslovni uporabniki v celoti obveščeni o vsakem dostopu, ki ga ponudniki spletnih posredniških storitev ohranijo po poteku pogodbe do informacij, ki jih poslovni uporabniki zagotovijo ali ustvarjajo v okviru uporabe spletnih posredniških storitev.

- = -

(40) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi se morali zateči k sodnim postopkom, ki so lahko dolgotrajni in dragi.
Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo najmanj dveh javnih ali zasebnih mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati.
Določitev minimalnega števila mediatorjev se zahteva za to, da se zaščiti njihova nevtralnost.
Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavnim pravom glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti.
Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila.
Kljub temu bi moralo biti ponudnikom spletnih posredniških storitev in njihovim poslovnim uporabnikom prepuščeno, da skupaj določijo mediatorja po lastni izbiri po začetku spora med njimi.
V skladu z Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) bi morala mediacija, določena v tej uredbi, biti prostovoljen postopek v smislu, da so stranke same odgovorne za postopek ter ga lahko kadar koli začnejo in končajo. Čeprav je mediacija prostovoljna, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev v dobri veri preučiti prošnje za sodelovanje pri mediaciji, določeni v tej uredbi.

- = -

(42) Ker bi bilo treba od ponudnikov spletnih posredniških storitev dosledno zahtevati, da določijo mediatorje, s katerimi so pripravljeni sodelovati, in bi morali biti zavezani, da v vsakem poskusu mediacije na podlagi te uredbe sodelujejo v dobri veri, bi bilo treba te obveznosti določiti tako, da poslovni uporabniki sistema mediacije ne bi zlorabljali.
Poslovni uporabniki bi tudi morali biti zavezani, da v mediaciji sodelujejo v dobri veri.
Ponudniki spletnih posredniških storitev ne bi smeli biti zavezani k sodelovanju v mediaciji, kadar poslovni uporabnik začne postopek o zadevi, v zvezi s katero je ta poslovni uporabnik predhodno že zahteval mediacijo in kjer je mediator ugotovil, da v navedenem primeru poslovni uporabnik ni ravnal v dobri veri.
Ponudniki spletnih posredniških storitev prav tako ne bi smeli biti zavezani k sodelovanju v mediaciji s poslovnimi uporabniki, ki so začeli večkratne neuspešne postopke mediacije.
Takšne izjemne okoliščine ne bi smele omejevati možnosti poslovnega uporabnika, da zadevo predloži mediaciji, kadar po presoji mediatorja predmet mediacije ni povezan s prejšnjimi zadevami.

- = -

(45) Države članice bi morale Komisiji sporočiti, katere organizacije, združenja in javni organi bi morali biti po njihovem mnenju upravičeni, da začnejo postopke v skladu s to uredbo.
V tem sporočilu bi morale države članice posebej navesti, v skladu s katerimi ustreznimi nacionalnimi določbami so bili organizacija, združenje ali javni organ ustanovljeni, po potrebi pa navesti tudi ustrezen javni register, v katerem sta organizacija ali združenje registrirana.
Ta dodatna možnost imenovanja s strani držav članic bi morala omogočiti določeno raven pravne varnosti in predvidljivosti, na katero se lahko zanesejo poslovni uporabniki in uporabniki s poslovnim spletiščem.
Obenem je cilj tudi skrajšati sodne postopke in izboljšati njihovo učinkovitost, kar se v tem kontekstu zdi ustrezno.
Komisija bi morala zagotoviti objavo seznama teh organizacij, združenj in javnih organov v Uradnem listu Evropske unije.
Vključitev na ta seznam bi morala služiti kot izpodbiten dokaz pravne sposobnosti organizacije, združenja ali javnega organa, ki začenja postopek.
Kadar obstajajo kakršni koli pomisleki glede imenovanja, bi morala država članica, ki je imenovala organizacijo, združenje ali javni organ, te pomisleke preiskati.
Organizacije, združenja in javni organi, ki jih država članica ne imenuje, bi morali imeti možnost, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči, pri čemer je treba najprej preučiti njihovo pravno sposobnost v skladu z merili iz te uredbe.

- = -

keyboard_tab REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL