EIDAS 2014/0910 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2014/0910 SL cercato: 'čezmejno' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

just index čezmejno:

2 Člen 10 Kršitev varnosti

1 Člen 27 Elektronski podpisi pri javnih storitvah

whereas čezmejno:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 136

Člen 10

Kršitev varnosti

1. Ob kršitvi ali delnem ogrožanju bodisi sheme elektronske identifikacije, priglašene v skladu s členom 9(1), ali avtentikacije iz točke (f) člena 7 na način, ki vpliva na zanesljivost čezmejne avtentikacije te sheme, država članica priglasiteljica brez odlašanja začasno razveljavi ali prekliče to čezmejno avtentikacijo ali zadevne ogrožene dele ter o tem obvesti druge države članice in Komisijo.

2. Ko je kršitev ali ogrožanje iz odstavka 1 odpravljeno, država članica priglasiteljica ponovno vzpostavi čezmejno avtentikacijo in o tem brez nepotrebnega odlašanja obvesti druge države članice in Komisijo.

3. Če se kršitev ali ogrožanje iz odstavka 1 ne odpravi v treh mesecih po začasni razveljavitvi ali preklicu, država članica priglasiteljica uradno obvesti druge države članice in Komisijo o umiku sheme elektronske identifikacije.

Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi ustrezne spremembe seznama iz člena 9(2) brez nepotrebnega odlašanja.

Člen 27

Elektronski podpisi pri javnih storitvah

1. Če država članica za uporabo spletne storit ve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, zahteva napredni elektronski podpis, ta država članica prizna napredne elektronske podpise, napredne elektronske podpise, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu za elektronske podpise, in kvalificirane elektronske podpise, ki so vsaj v formatih ali uporabljajo metode, ki so opredeljeni v izvedbenih aktih iz odstavka 5.

2. Če država članica za uporabo spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja ali se zagotavlja v njegovem imenu, zahteva napredni elektronski podpis, ki temelji na kvalificiranem potrdilu, ta država članica prizna napredne elektronske podpise, ki temeljijo na kvalificiranem potrdilu, in kvalificirane elektronske podpise, ki so vsaj v formatih ali uporabljajo metode, ki so opredeljeni v izvedbenih aktih iz odstavka 5.

3. Države članice za čezmejno uporabo spletne storitve, ki jo zagotavlja organ javnega sektorja, ne zahtevajo elektronskega podpisa z višjo ravnjo varnosti, kot jo ima kvalificirani elektronski podpis.

4. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za napredne elektronske podpise. Zahteve za napredne elektronske podpise iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter iz člena 26 veljajo za izpolnjene, če napredni elektronski podpis izpolnjuje te standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

5. Komisija do 18. septembra 2015 in ob upoštevanju obstoječih praks, standardov in pravnih aktov Unije z izvedbenimi akti opredeli referenčne formate naprednih elektronskih podpisov ali referenčne metode, če se uporabijo alternativne oblike. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

whereas

(6) V svojih sklepih z dne 27.
maja 2011 je Svet Komisijo pozval, da prispeva k enotnemu digitalnemu trgu, tako da oblikuje ustrezne pogoje za čezmejno vzajemno priznavanje ključnih dejavnikov, kot so elektronska identifikacija, elektronski dokumenti, elektronski podpisi in storitve elektronske dostave, ter za interoperabilne storitve e-uprave po vsej Evropski uniji.

- = -

(9) V večini primerov državljani ne morejo uporabljati svoje elektronske identifikacije za svojo avtentikacijo v drugi državi članici, ker nacionalne sheme elektronske identifikacije iz njihove države niso priznane v drugih državah članicah.
Ta elektronska ovira ponudnikom storitev preprečuje, da bi v celoti izkoristili ugodnosti notranjega trga.
Vzajemno priznana sredstva elektronske identifikacije bodo poenostavila čezmejno zagotavljanje številnih storitev na notranjem trgu in podjetjem omogočila čezmejno poslovanje brez številnih ovir pri interakciji z javnimi organi.

- = -

(12) Eden od ciljev te uredbe je odpraviti obstoječe ovire za čezmejno uporabo sredstev elektronske identifikacije, ki se v državah članicah uporabljajo za avtentikacijo, vsaj za javne storitve.
Namen te uredbe ni posegati v elektronske sisteme za upravljanje identitete in z njimi povezane infrastrukture, vzpostavljene v državah članicah.
Cilj te uredbe je zagotoviti, da je za dostop do čezmejnih spletnih storitev, ki jih zagotavljajo države članice, mogoča varna elektronska identifikacija in avtentikacija.

- = -

(17) Države članice bi morale spodbujati zasebni sektor, da prostovoljno uporablja sredstva elektronske identifikacije v okviru priglašene sheme za namene identifikacije, kadar je to potrebno za spletne storitve ali elektronske transakcije.
Možnost uporabe takšnih sredstev elektronske identifikacije bi zasebnemu sektorju omogočila uporabo elektronske identifikacije in avtentikacije, ki se v številnih državah članicah že uporabljata vsaj za javne storitve, podjetja in državljani pa bi tako imeli lažji dostop do čezmejnih spletnih storitev.
Da bi zasebnemu sektorju olajšali čezmejno uporabo takšnih sredstev elektronske identifikacije, bi morala biti možnost avtentikacije, ki jo zagotavlja katera koli država članica, na voljo zanašajočim se strankam iz zasebnega sektorja, ki nimajo sedeža na ozemlju te države članice, pod enakimi pogoji, kot veljajo za zanašajoče se stranke iz zasebnega sektorja, ki imajo sedež v tej državi članici.
Zato lahko država članica priglasiteljica za zanašajoče se stranke iz zasebnega sektorja določi pogoje za dostop do sredstva avtentikacije.
V takšnih pogojih za dostop je lahko navedeno, ali je sredstvo avtentikacije, povezano s priglašeno shemo, trenutno na voljo zanašajočim se strankam iz zasebnega sektorja.

- = -

(19) Varnost shem elektronske identifikacije je ključna za zaupanja vredno čezmejno vzajemno priznavanje sredstev elektronske identifikacije.
V zvezi s tem bi morale države članice sodelovati pri zagotavljanju varnosti in interoperabilnosti shem elektronske identifikacije na ravni Unije. Če bi za sheme elektronske identifikacije potrebovali posebno strojno ali programsko opremo, ki bi jo uporabljale zanašajoče se stranke na nacionalni ravni, te države članice zaradi čezmejne interoperabilnosti ne bi smele naložiti takšnih zahtev in z njimi povezanih stroškov zanašajočim se strankam, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju.
V tem primeru bi bilo treba razpravljati o primernih rešitvah in jih razvijati v interoperabilnostnem okviru.
Vendar pa se ni mogoče izogniti tehničnim zahtevam, ki izhajajo iz specifikacij nacionalnih sredstev elektronske identifikacije in bi lahko vplivale na imetnike takšnih elektronskih sredstev (npr.
pametnih kartic).

- = -

(22) Da bi spodbujali njihovo splošno čezmejno uporabo, bi moralo biti mogoče storitve zaupanja uporabljati kot dokaz v pravnih postopkih v vseh državah članicah.
Pravne učinke storitev zaupanja se lahko določi v nacionalnem pravu, če v tej uredbi ni določeno drugače.

- = -

(54) Čezmejna interoperabilnost in priznavanje kvalificiranih potrdil sta predpogoja za čezmejno priznavanje kvalificiranih elektronskih podpisov.
Zato za kvalificirana potrdila ne bi smele veljati nobene obvezne zahteve, ki presegajo zahteve iz te uredbe.
Vendar bi bilo treba na nacionalni ravni dovoliti vključitev posebnih lastnosti, kot so enolični identifikatorji, v kvalificirana potrdila, če ne ovirajo čezmejne interoperabilnosti in priznavanja kvalificiranih potrdil in elektronskih podpisov.

- = -

(66) Nujno je določiti pravni okvir, da se olajša čezmejno priznavanje storitev elektronske priporočene dostave med obstoječimi nacionalnimi pravnimi sistemi.
Ta okvir bi lahko ustvaril tudi nove tržne priložnosti za ponudnike storitev zaupanja iz Unije, ki bi lahko ponujali nove vse-evropske storitve elektronske priporočene dostave.

- = -

keyboard_tab EIDAS 2014/0910 SL

EIDAS 2014/0910 SL