keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

1.   Ponudniki posredniških storitev, ki nimajo sedeža v Uniji, vendar v Uniji ponujajo storitve, pisno določijo pravno ali fizično osebo, ki deluje kot njihov pravni zastopnik v eni od držav članic, v katerih ponudnik ponuja storitve.

2.   Ponudniki posredniških storitev svoje pravne zastopnike pooblastijo za namen, da lahko poleg ali namesto njih komunicirajo s pristojnimi organi držav članic, Komisijo in Odborom v zvezi z vsemi vprašanji, potrebnimi za prejemanje sklepov, izdanih v zvezi s to uredbo, skladnost z njimi in njihovo izvrševanje. Ponudniki posredniških storitev svojim pravnim zastopnikom zagotovijo potrebna pooblastila in zadostne vire za zagotovitev njihovega učinkovitega in pravočasnega sodelovanja s pristojnimi organi držav članic, Komisijo in Odborom ter za izpolnjevanje takih sklepov.

3.   Določeni pravni zastopnik je lahko odgovoren za neizpolnjevanje obveznosti na podlagi te uredbe, brez poseganja v odgovornost in sodne postopke, ki se lahko uvedejo zoper ponudnika posredniških storitev.

4.   Ponudniki posredniških storitev koordinatorju digitalnih storitev v državi članici, v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik, sporočijo ime, poštni naslov, elektronski naslov in telefonsko številko navedenega pravnega zastopnika. Poleg tega zagotovijo, da so navedene informacije na voljo javnosti, preprosto dostopne, točne in posodobljene.

5.   Določitev pravnega zastopnika v Uniji na podlagi odstavka 1 ne pomeni ustanovitve sedeža v Uniji.

1.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov vzpostavijo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od njihovih operativnih funkcij in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti. Ta funkcija za zagotavljanje skladnosti ima zadostna pooblastila, ugled in vire ter dostop do upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, da lahko spremlja skladnost navedenega ponudnika s to uredbo.

2.   Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3.

Upravljalni organ ponudnika zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov zagotovi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisni višji vodstveni delavec z ločeno odgovornostjo za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ter lahko izrazi pomisleke in navedeni organ opozori, kadar tveganja iz člena 34 ali neskladnost s to uredbo vplivajo ali bi lahko vplivala na zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, brez poseganja v odgovornosti upravljalnega organa v njegovi nadzorni in vodstveni funkciji.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne razreši brez predhodne odobritve upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika.

3.   Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti opravljajo naslednje naloge:

4.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

5.   Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika opredeli, nadzoruje in je odgovoren za izvajanje ponudnikove ureditve upravljanja, ki zagotavlja neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z razdelitvijo odgovornosti pri organizaciji ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, preprečevanjem navzkrižja interesov in premišljenim upravljanjem sistemskih tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34.

6.   Upravljalni organ redno, vsaj enkrat letno potrjuje in pregleduje strategije in politike za zatiranje, obvladovanje, spremljanje in zmanjševanje tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena zelo velika spletna platforma ali zelo velik spletni iskalnik.

7.   Upravljalni organ nameni dovolj časa obravnavi ukrepov v zvezi z obvladovanjem tveganja. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z obvladovanjem tveganja in zagotavlja, da se za obvladovanje tveganj, prepoznanih v skladu s členom 34, dodelijo ustrezni viri.

1.   Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

2.   Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja izvršilna pooblastila v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

Kar zadeva prvi pododstavek, točki (c) in (d), imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja katerih koli odločb, ki so bile tem osebam izdane na podlagi navedenega odstavka. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim obdobjem, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

3.   Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, ter kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:

Kadar koordinator digitalnih storitev ne ravna na zahtevo Komisije iz člena 82, pred predložitvijo zahteve iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, povabi zainteresirane strani, da v obdobju, ki ni krajše od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in identificira predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov. Ponudnik posredniških storitev, predvideni naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki izkažejo zakoniti interes, imajo pravico sodelovati v postopku pred pristojnim pravosodnim organom. Vsak odrejeni ukrep je sorazmeren glede na naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ter ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa zadevnih prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Omejitev dostopa velja za obdobje štirih tednov, pri čemer lahko pristojni pravosodni organ s svojo odločbo koordinatorju digitalnih storitev dovoli, da to obdobje podaljša za nadaljnja enako dolga obdobja, in določi največje število podaljšanj. Koordinator digitalnih storitev podaljša obdobje le, kadar ob upoštevanju pravic in interesov vseh strani, na katere vpliva navedena omejitev, ter vseh ustreznih okoliščin, vključno z vsemi informacijami, ki mu jih zagotovijo ponudnik posredniških storitev, naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki so izkazale zakoniti interes, meni, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

Kadar koordinator digitalnih storitev meni, da sta pogoja iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), izpolnjena, obdobja pa na podlagi tretjega pododstavka ne more dodatno podaljšati, pristojnemu pravosodnemu organu predloži novo zahtevo iz prvega pododstavka, točka (b).

4.   pooblastila iz odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v oddelek 3.

5.   Ukrepi, ki jih koordinatorji digitalnih storitev sprejmejo pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, kadar je ustrezno pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika posredniških storitev.

6.   Države članice določijo posebna pravila in postopke za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 ter zagotovijo, da za vsakršno izvajanje navedenih pooblastil veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v veljavnem nacionalnem pravu, v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

1.   Država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika posredniških storitev, ima izključno pristojnost za nadzor in izvrševanje te uredbe, razen pristojnosti iz odstavkov 2, 3 in 4.

2.   Komisija ima izključno pristojnost za nadzor in izvrševanje oddelka 5 poglavja III.

3.   Komisija ima pristojnost za nadzor in izvrševanje te uredbe, razen tistih iz oddelka 5 poglavja III v zvezi s ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov.

4.   Kadar Komisija ni začela postopkov za isto kršitev, ima država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, pristojnost za nadzor in izvrševanje obveznosti na podlagi te uredbe, razen tistih iz oddelka 5 poglavja III v zvezi s temi ponudniki.

5.   Države članice in Komisija v tesnem sodelovanju nadzorujejo in izvršujejo določbe te uredbe.

6.   Kadar ponudnik posredniških storitev nima sedeža v Uniji, ima država članica, v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik, ali Komisija, kakor je ustrezno, v skladu z odstavkoma 1 in 4 tega člena pristojnost za nadzor in izvrševanje ustreznih obveznosti na podlagi te uredbe.

7.   Kadar ponudnik posredniških storitev ne imenuje pravnega zastopnika v skladu s členom 13, imajo vse države članice pristojnost v skladu s tem členom, v primeru ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika pa ima pristojnost za nadzor in izvrševanje Komisija.

Kadar koordinator digitalnih storitev namerava izvajati pooblastila na podlagi tega odstavka, o tem obvesti vse druge koordinatorje digitalnih storitev in Komisijo ter zagotovi spoštovanje veljavnih zaščitnih ukrepov, določenih v Listini, zlasti v izogib temu, da bi bilo isto ravnanje sankcionirano več kot enkrat zaradi kršitve obveznosti iz te uredbe. Kadar namerava Komisija izvajati pooblastila iz tega odstavka, o tej nameri obvesti vse druge koordinatorje digitalnih storitev. Po obvestilu na podlagi tega odstavka druge države članice ne sprožijo postopkov za isto kršitev, kot je navedena v obvestilu.

1.   Koordinatorji digitalnih storitev in Komisija tesno sodelujejo in si medsebojno pomagajo pri dosledni in učinkoviti uporabi te uredbe. Medsebojna pomoč vključuje zlasti izmenjavo informacij v skladu s tem členom in dolžnost koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža, da vse koordinatorje digitalnih storitev v namembnih državah, odbor in Komisijo obvesti o začetku preiskave in nameri o sprejetju končne odločitve, vključno s svojo oceno, v zvezi z določenim ponudnikom posredniških storitev.

2.   Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža lahko za namene preiskave od drugih koordinatorjev digitalnih storitev zahteva, da zagotovijo specifične informacije, ki jih imajo v zvezi z določenim ponudnikom posredniških storitev, ali da izvajajo svoja preiskovalna pooblastila iz člena 51(1) v zvezi s specifičnimi informacijami v svojih državah članicah. Po potrebi lahko koordinator digitalnih storitev, ki prejme zahtevo, vključi druge pristojne organe ali druge javne organe zadevne države članice.

3.   Koordinator digitalnih storitev, ki prejme zahtevo na podlagi odstavka 2, jo izpolni in koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje dva meseca po njenem prejemu obvesti o sprejetem ukrepu, razen če:

Koordinator digitalnih storitev, ki prejme zahtevo, zavrnitev utemelji z obrazloženim odgovorom v obdobju iz prvega pododstavka.

1.   Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža lahko začne in vodi skupne preiskave s sodelovanjem enega ali več drugih zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev:

2.   Sodelovanje v skupni preiskavi na podlagi odstavka 1 lahko zahteva vsak koordinator digitalnih storitev, ki za to izkaže zakoniti interes. Skupna preiskava se zaključi v treh mesecih od njenega začetka, razen če se udeleženci ne dogovorijo drugače.

Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža svoje predhodno stališče o domnevni kršitvi sporoči najpozneje en mesec po izteku roka iz prvega pododstavka vsem koordinatorjem digitalnih storitev, Komisiji in Odboru. V predhodnem stališču se upoštevajo mnenja vseh drugih koordinatorjev digitalnih storitev, ki sodelujejo v skupni preiskavi. Kadar je ustrezno, se v tem predhodnem stališču navedejo tudi izvršilni ukrepi, ki jih je treba načrtovati.

3.   Odbor lahko zadevo predloži Komisiji na podlagi člena 59, kadar:

4.   Sodelujoči koordinatorji digitalnih storitev pri izvajanju skupne preiskave v dobri veri sodelujejo, pri tem pa, kadar je ustrezno, upoštevajo napotke koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža in priporočilo Odbora. Koordinatorji digitalnih storitev v namembni državi, ki sodelujejo v skupni preiskavi, lahko na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali po posvetovanju z njim izvajajo svoja preiskovalna pooblastila iz člena 51(1) v zvezi z zadevnimi ponudniki posredniških storitev domnevne kršitve, glede z informacij in prostorov na njihovem ozemlju.

1.   Komisija lahko za namene preiskovanja, ali ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, preiskovalna pooblastila iz tega oddelka izvaja že pred začetkom postopka na podlagi člena 66(2). Ta pooblastila lahko izvaja na lastno pobudo ali na zahtevo na podlagi odstavka 2 tega člena.

2.   Kadar koordinator digitalnih storitev utemeljeno sumi, da ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika krši določbe oddelka 5 poglavja III ali sistematično krši katero koli od določb te uredbe, zaradi česar so huje prizadeti prejemniki storitve v njegovi državi članici, lahko Komisiji prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 85 pošlje zahtevo, naj zadevo oceni.

3.   Zahteva na podlagi odstavka 2 se ustrezno utemelji in vsebuje vsaj:

1.   Komisija lahko začne postopke za morebitno sprejetje sklepov na podlagi členov 73 in 74 v zvezi z zadevnim ravnanjem ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, za katerega Komisija sumi, da je kršil katero koli od določb te uredbe.

2.   Kadar se Komisija odloči začeti postopek na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 85 obvesti vse koordinatorje digitalnih storitev in odbor, pa tudi zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika.

Koordinatorji digitalnih storitev po prejemu obvestila o začetku postopkov Komisiji brez nepotrebnega odlašanja pošljejo vse informacije, ki jih imajo o kršitvi.

Če Komisija začne postopek na podlagi odstavka 1 tega člena, koordinator digitalnih storitev, ali drug pristojni organ, kadar je ustrezno, ni več pooblaščen za nadzor in izvrševanje po tej uredbi na podlagi člena 56(4).

3.   Komisija lahko pri izvajanju svojih pooblastil za preiskovanje na podlagi te uredbe zahteva individualno ali skupno podporo vseh koordinatorjev digitalnih storitev, ki jih zadeva domnevna kršitev, vključno s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža. Koordinatorji digitalnih storitev, ki so prejeli tako zahtevo, in vsak drug pristojni organ, kadar ga je vključil koordinator digitalnih storitev, resnično in pravočasno sodelujejo s Komisijo ter imajo pravico izvajati svoja pooblastila za preiskovanje iz člena 51(1) v zvezi s ponudnikom zadevne zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika o informacijah, osebah in prostorih, ki so na ozemlju njihove države članice, in v skladu z zahtevo.

4.   Komisija predloži koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Odboru vse relevantne informacije o izvajanju pooblastil iz členov 67 do 72 in svoje predhodne ugotovitve iz člena 79(1). Odbor predloži Komisiji svoja stališča o predhodnih ugotovitvah v obdobju, določenem na podlagi člena 79(2). Komisija vsa stališča Odbora v največji možni meri upošteva pri svojem sklepu.

1.   Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko opravi razgovore z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki soglašajo s tem, za zbiranje informacij glede predmeta preiskave v zvezi z domnevno kršitvijo. Komisija ima pravico, da tak razgovor snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

2.   Če razgovor iz odstavka 1 poteka v prostorih, ki niso prostori Komisije, ta o tem obvesti koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere poteka razgovor. Če zadevni koordinator digitalnih storitev tako zahteva, lahko njegovi uradniki pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila Komisija.

1.   Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede v prostorih zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge osebe iz člena 67(1).

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

3.   Inšpekcijski pregledi se lahko izvajajo s pomočjo revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija na podlagi člena 72(2), in s koordinatorjem digitalnih storitev ali drugimi pristojnimi nacionalnimi organi države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled.

4.   Kadar izročene poslovne knjige ali druge evidence, povezane z zagotavljanjem zadevne storitve, niso popolne ali kadar so odgovori na vprašanja, zastavljena na podlagi odstavka 2 tega člena, nepravilni, nepopolni ali so zavajajoči, uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, izvajajo svoja pooblastila na podlagi predložitve pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen pregleda ter kazni, določene v členih 74 in 76. Komisija pred inšpekcijskim pregledom koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled, o tem pravočasno obvesti.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, revizorji in strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, koordinator digitalnih storitev ali drugi pristojni organi države članice, na ozemlju katere se inšpekcijski pregled izvaja, lahko med inšpekcijskimi pregledi od ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo, da predloži pojasnila o svoji organizaciji, delovanju, informacijskem sistemu, algoritmih, ravnanju s podatki in poslovanju, ter lahko naslovijo vprašanja na njihovo ključno osebje.

6.   Ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna fizična ali pravna oseba mora sodelovati v inšpekcijskem pregledu, ki ga s sklepom odredi Komisija. V sklepu so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in kazni, določene v členih 74 in 76, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije. Komisija se pred sprejetjem tega sklepa posvetuje s koordinatorjem digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere bo opravljen inšpekcijski pregled.

7.   Uradniki koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in druge osebe, ki jih ta koordinator pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega koordinatorja digitalnih storitev ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija v zvezi s pregledom. Za to imajo pooblastila, navedena v odstavku 2.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi tega člena, jim država članica, na ozemlju katere naj bi pregled potekal, na zahtevo teh uradnikov ali drugih spremljajočih oseb in v skladu z nacionalnim pravom države članice zagotovi potrebno pomoč, tudi v obliki prisilnih ukrepov, ki jih sprejme pristojni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda, kadar je to ustrezno na podlagi nacionalnega prava.

9.   Če je za pomoč iz odstavka 8 potrebno dovoljenje nacionalnega pravosodnega organa v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice, koordinator digitalnih storitev te države članice zaprosi zanj na zahtevo uradnikov in drugih spremljajočih oseb, ki jih pooblasti Komisija. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 9, nacionalni pravosodni organ, ki odloča o zadevi, preveri, ali je sklep Komisije o odreditvi inšpekcijskega pregleda pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri takem preverjanju lahko nacionalni pravosodni organ neposredno ali prek koordinatorjev digitalnih storitev zadevne države članice Komisijo zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, na podlagi katerih Komisija sumi o kršitvi te uredbe, glede resnosti domnevne kršitve in glede vpletenosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne presoja o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti ne zahteva informacij iz spisa Komisije. Zakonitost sklepa Komisije lahko preverja le Sodišče Evropske unije.

1.   Za pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členoma 74 in 76, se uporablja petletni zastaralni rok.

2.   Rok začne teči na dan, ko je storjena kršitev. Vendar v primeru trajajočih ali ponavljajočih se kršitev rok začne teči na dan prenehanja kršitve.

3.   Z vsakim ukrepom, ki ga sprejme Komisija ali koordinator digitalnih storitev zaradi preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo, se zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni pretrga. Ukrepi, zaradi katerih se zastaralni rok pretrga, vključujejo zlasti:

4.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova. Vendar zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni preteče najpozneje na dan, ko se izteče obdobje, enako dvakratnemu obdobju zastaralnega roka, ne da bi Komisija naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok začasno prekinjen na podlagi odstavka 5.

5.   Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se začasno prekine, dokler o sklepu Komisije tečejo postopki pred Sodiščem Evropske unije.

1.   Kadar so bila vsa pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve te uredbe na podlagi tega oddelka izčrpana, vendar kršitev ni bila odpravljena in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava, lahko Komisija od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zahteva, da ukrepa na podlagi člena 51(3).

Komisija pred predložitvijo take zahteve koordinatorju digitalnih storitev povabi zainteresirane strani, da v obdobju, ki ni krajši od 14 delovnih dni, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in identificira predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov.

2.   Kadar je potrebno zaradi usklajene uporabe te uredbe, lahko Komisija pristojnemu pravosodnemu organu iz člena 51(3) na lastno pobudo predloži pisne pripombe. Ob dovoljenju zadevnega pravosodnega organa lahko predloži tudi ustne pripombe.

Komisija lahko samo za namene priprave svojih pripomb od navedenega pravosodnega organa zahteva, naj ji pošlje ali zagotovi pošiljanje vseh dokumentov, potrebnih za oceno zadeve.

3.   Ko nacionalno sodišče odloči o zadevi, ki je že predmet sklepa, ki ga Komisija sprejme na podlagi te uredbe, to nacionalno sodišče ne sprejme nobene odločitve, ki bi bila v nasprotju s tem sklepom Komisije. Nacionalna sodišča se prav tako izogibajo sprejemanju odločb, ki bi bile v nasprotju s sklepom, ki ga namerava sprejeti Komisija v že začetem postopku na podlagi te uredbe. Zato lahko nacionalno sodišče oceni, ali je potrebno, da svoje postopke ustavi. To ne posega v člen 267 PDEU.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 24, 33, 37, 40 in 43, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.