Digital Service Act 2022/2065 SL

(b)	„prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja posredniško storitev, zlasti za namene iskanja informacij ali omogočanja dostopa do njih;

(c)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj okvira njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(d)	„ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati fizičnim ali pravnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitve ponudnika posredniških storitev, ki ima pomembno povezavo z Unijo;

(e)

„pomembna povezava z Unijo“ pomeni povezavo med ponudnikom posredniških storitev z Unijo, do katere pride zato, ker ima ta ponudnik sedež v Uniji, ali na podlagi posebnih dejanskih meril, kot na primer:

—	pomembno število prejemnikov storitve v eni ali več državah članicah glede na število njenih oziroma njihovih prebivalcev; ali

—	ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic;

(f)	„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki deluje, vključno prek katere koli osebe, ki deluje v njenem imenu ali po njenem naročilu, za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(g)

„posredniška storitev“ pomeni eno od naslednjih storitev informacijske družbe:

(i)	storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja;

(ii)

storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, katerega edini namen je izboljšati učinkovitost nadaljnjega prenosa informacij drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;

(iii)

storitev „gostovanja“, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve in ki se zagotovijo na njegovo zahtevo;

(h)

„nezakonita vsebina“ pomeni vsako informacijo, ki sama po sebi ali v povezavi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, ni skladna s pravom Unije ali pravom katere koli države članice, ki je skladno s pravom Unije, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;

(i)

„spletna platforma“ pomeni storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in razširja informacije v javnost, razen če je navedena dejavnost manjša in zgolj dodatna funkcija druge storitve ali manjša funkcionalnost primarne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, vključitev funkcije ali funkcionalnosti v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;

(j)

„spletni iskalnik“ pomeni posredniško storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po načeloma vseh spletnih mestih ali vseh spletnih mestih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, in poda rezultate v katerem koli formatu, v katerem je možno najti informacije, povezane z zahtevano vsebino;

(k)	„razširjanje v javnost“ pomeni dajanje informacij na voljo potencialno neomejenemu številu tretjih oseb na zahtevo prejemnika storitve, ki je take informacije zagotovil;

(l)	„pogodba, sklenjena na daljavo“, pomeni „pogodbo, sklenjeno na daljavo“, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU;

(m)	„spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami;

(n)	„koordinator digitalnih storitev v državi sedeža“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev glavni sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik;

(o)	„koordinator digitalnih storitev v namembni državi“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri se posredniška storitev zagotavlja;

(p)	„aktivni prejemnik spletne platforme“ pomeni prejemnika storitve, ki uporablja spletno platformo tako, da od nje zahteva, da gosti informacijo, ali pa je izpostavljen informaciji, ki jo gosti spletna platforma in se razširja prek njenega spletnega vmesnika;

(q)	„aktivni prejemnik spletnega iskalnika“ pomeni prejemnika storitve, ki je predložil poizvedbo spletnemu iskalniku in bil izpostavljen informaciji, ki je indeksirana in prikazana na njegovem spletnem vmesniku;

(r)	„oglas“ pomeni informacijo, namenjeno spodbujanju sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma predstavlja na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej spodbujanju navedene informacije;

(s)

„priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije ali jih prednostno razvršča, vključno na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik storitve, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;

(t)

„moderiranje vsebine“ pomeni avtomatizirane ali neavtomatizirane dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zlasti zaznavati, prepoznavati in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, vidnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, demonetizacija, onemogočanje dostopa do ali odstranitev takih informacij, ali ki vplivajo na zmožnost prejemnikov storitve, da zagotavljajo navedene informacije, na primer z ukinitvijo ali začasnim onemogočanjem prejemnikovega računa;

(u)	„pogoji poslovanja“ pomeni vse klavzule ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom storitve;

(v)	„invalidi“ pomeni „invalide“, kakor so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

(w)	„komercialno sporočilo“ pomeni „komercialno sporočilo“, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (f), Direktive 2000/31/ES;

(x)	„promet“ pomeni prihodek, ki ga podjetje ustvari, v smislu člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (39).

POGLAVJE II

ODGOVORNOST PONUDNIKOV POSREDNIŠKIH STORITEV

Člen 4

„Izključni prenos“

1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotavlja prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja, ponudnik storitve ni odgovoren za prenesene informacije ali informacije, do katerih se dostopa, pod pogojem da ponudnik:

(a)	ne sproži prenosa;

(b)	ne izbere prejemnika prenosa in

(c)	ne izbira ali spreminja informacij, ki so vsebovane v prenosu.

2. Prenos in zagotovitev dostopa iz odstavka 1 vključujeta samodejno, vmesno in začasno shranjevanje prenesenih informacij, če je to namenjeno zgolj izvajanju prenosa v komunikacijskem omrežju in če se informacije ne shranijo za daljše obdobje, kot je upravičeno potrebno za prenos.

3. Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Člen 5

„Predpomnjenje“

1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, ponudnik storitve ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu ali varnejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, pod pogojem da ponudnik:

(a)	ne spreminja informacij;

(b)	izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)	upošteva pravila o posodabljanju informacij, določena na način, ki je splošno priznan in uporabljen v industriji;

(d)	za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane in v industriji uporabljene tehnologije ter

(e)

hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko je dejansko obveščen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjene iz omrežja ali da je bil dostop do njih onemogočen ali da je pravosodni ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.

2. Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Člen 6

Gostovanje

1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, ponudnik storitve ni odgovoren za informacije, shranjene na zahtevo prejemnika storitve, pod pogojem da ponudnik:

(a)	dejansko ne ve za nezakonito dejavnost ali nezakonito vsebino in mu v zvezi z odškodninskimi zahtevki niso znana dejstva ali okoliščine, iz katerih je očitno, da gre za nezakonito dejavnost ali nezakonito vsebino, ali

(b)	takoj ko za to izve hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do nezakonite vsebine.

2. Odstavek 1 se ne uporablja, kadar prejemnik storitve ukrepa na podlagi pooblastila ali pod nadzorom ponudnika.

3. Odstavek 1 se ne uporablja v zvezi z odgovornostjo spletnih platform na podlagi prava o varstvu potrošnikov, kadar te potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, kadar taka spletna platforma prikazuje posamezno informacijo ali drugače omogoča izvedbo posameznega posla tako, da bi povprečen potrošnik lahko menil, da informacijo, ali proizvod oziroma storitev, ki je predmet posla, zagotavlja bodisi sama spletna platforma bodisi prejemnik storitve, ki deluje na podlagi njenega pooblastila ali pod njenim nadzorom.

4. Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Člen 9

Odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino

1. Ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper eno ali več specifičnih nezakonitih vsebin, ki jo izdajo ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organi na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije, ponudniki posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, ali kateri koli drugi organ, naveden v odločbi, o vseh učinkih odločbe ter navedejo, ali in kdaj je odločba začela učinkovati.

2. države članice zagotovijo, da ko se odločba iz odstavka 1 posreduje ponudniku, izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(a)

navedena odločba vsebuje naslednje elemente:

(i)	sklic na pravno podlago odločbe iz prava Unije ali nacionalnega prava;

(ii)	obrazložitev, zakaj je informacija nezakonita vsebina, s sklicevanjem na eno ali več specifičnih določb prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije;

(iii)

informacije, ki identificirajo organ izdajatelja;

(iv)	jasne informacije, ki ponudniku posredniških storitev omogočajo prepoznavanje in lociranje zadevne nezakonite vsebine, kot na primer enega ali več natančnih URL in po potrebi dodatne informacije;

(v)	informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo ponudniku posredniških storitev in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;

(vi)	kadar je to ustrezno, informacije o tem, kateri organ mora prejeti informacije o učinkovanju odločb;

(b)	ozemeljsko področje uporabe navedene odločbe na podlagi veljavnih pravil prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z Listino, in, kadar je ustrezno, splošnih pravil mednarodnega prava je omejeno na to, kar je nujno potrebno za doseganje njenega cilja;

(c)

navedena odločba se posreduje v enem od jezikov, ki jih ponudnik posredniških storitev navede v skladu s členom 11(3), ali v drugem uradnem jeziku držav članic, o katerem se dogovorita organ, ki je odločbo izdal, in navedeni ponudnik, ter se pošlje elektronski kontaktni točki, ki jo določi navedeni ponudnik, v skladu s členom 11; kadar odločba ni sestavljena v jeziku, ki ga navede ponudnik posredniških storitev, ali v drugem dvostransko dogovorjenem jeziku, se lahko posreduje v jeziku organa, ki je odločbo izdal, če mu je priložen prevod vsaj elementov iz točk (a) in (b) tega odstavka v tak naveden ali dvostransko dogovorjen jezik.

3. Organ, ki izda odločbo, ali po potrebi organ, naveden v odločbi, jo posreduje skupaj z vsemi informacijami, ki jih je prejel od ponudnika posredniških storitev, glede učinkovanja te odločbe koordinatorju digitalnih storitev iz države članice organa izdajatelja.

4. Po prejemu odločbe pravosodnega ali upravnega organa koordinator digitalnih storitev iz zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje kopijo odločbe iz odstavka 1 tega člena vsem drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 85.

5. Najpozneje ob začetku učinkovanja odločbe ali po potrebi ob času, ki ga organ izdajatelj določi v svoji odločbi, ponudniki posredniških storitev zadevnega prejemnika storitve obvestijo o prejeti odločbi in njenem učinkovanju. Take informacije, ki se zagotovijo prejemniku storitve, vključujejo obrazložitev, možnosti obstoječih pravnih sredstev in opis ozemeljskega področja uporabe odločbe v skladu z odstavkom 2.

6. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v nacionalno civilno in kazensko procesno pravo.

Člen 10

Odločbe o zagotavljanju informacij

1. Ob prejemu odločbe, da morajo zagotoviti specifične informacije o enem ali več posameznih prejemnikih storitve, ki jo izdajo ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organi na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije, ponudniki posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, ali kateri koli drug organ, naveden v odločbi, o prejemu odločbe in učinkovanju odločbe ter navedejo, ali in kdaj je odločba začela učinkovati.

2. države članice zagotovijo, da ko se odločba iz odstavka 1 posreduje ponudniku, izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(a)

navedena odločba vsebuje naslednje elemente:

(i)	sklic na pravno podlago odločbe iz prava Unije ali nacionalnega prava;

(ii)	informacije, ki identificirajo organ izdajatelja;

(iii)

jasne informacije, ki ponudniku posredniških storitev omogočajo identifikacijo določenega prejemnika ali prejemnikov, o katerih se zahtevajo informacije, kot so eno ali več imen računov ali edinstvenih identifikatorjev;

(iv)

obrazložitev ciljev, za katere se informacije zahtevajo, ter zakaj je predložitev informacij potrebna in sorazmerna, da se ugotovi, ali prejemniki posredniških storitev zagotavljajo skladnost z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom v skladu s pravom Unije, razen če take izjave ni mogoče predložiti iz razlogov, ki se nanašajo na preprečevanje, preiskavo, zaznavanje in pregon kaznivih dejanj;

(v)	informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo zadevnemu ponudniku in prejemniku storitve;

(vi)	po potrebi informacije o tem, kateri organ mora prejeti informacije o učinkovanju odločb;

(b)	navedena odločba od ponudnika zahteva le, naj zagotovi informacije, ki jih je že zbral za namene zagotavljanja storitve in ki so pod njegovim nadzorom;

(c)

navedena odločba se posreduje v enem od jezikov, ki jih ponudnik posredniških storitev navede na podlagi člena 11(3), ali v drugem uradnem jeziku držav članic, o katerem se dogovorita organ, ki je odločbo izdal, in ponudnik, ter se pošlje elektronski kontaktni točki, ki jo določi navedeni ponudnik, v skladu s členom 11; kadar odločba ni sestavljena v jeziku, ki ga navede ponudnik posredniških storitev, ali v drugem dvostransko dogovorjenem jeziku, se lahko posreduje v jeziku organa, ki je odločbo izdal, če mu je priložen prevod vsaj elementov iz točk (a) in (b) tega odstavka v tak naveden ali dvostransko dogovorjen jezik.

4. Po prejemu odločbe pravosodnega ali upravnega organa koordinator digitalnih storitev zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje kopijo odločbe iz odstavka 1 tega člena vsem drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 85.

5. Najpozneje ob začetku učinkovanja odločbe ali, kadar je ustrezno, ob času, ki ga organ izdajatelj določi v svoji odločbi, ponudniki posredniških storitev zadevnega prejemnika storitve obvestijo o prejeti odločbi in njenem učinkovanju. Take informacije, ki se zagotovijo prejemniku storitve, vključujejo obrazložitev in možnosti obstoječih pravnih sredstev v skladu z odstavkom 2.

6. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v nacionalno civilno in kazensko procesno pravo.

POGLAVJE III

OBVEZNOSTI GLEDE POTREBNE SKRBNOSTI ZA PREGLEDNO IN VARNO SPLETNO OKOLJE

ODDELEK 1

Določbe, ki se uporabljajo za vse ponudnike posredniških storitev

Člen 11

Kontaktne točke za organe držav članic, Komisijo in Odbor

1. Ponudniki posredniških storitev določijo enotno kontaktno točko, da se jim omogoči neposredno komuniciranje prek elektronskih sredstev z organi držav članic, Komisijo in Odborom iz člena 61 za uporabo te uredbe.

2. Ponudniki posredniških storitev javno objavijo informacije, potrebne za preprosto identifikacijo enotnih kontaktnih točk in komunikacijo z njimi. Te informacije so preprosto dostopne in se posodobljajo.

3. Ponudniki posredniških storitev med informacijami iz odstavka 2 navedejo uradni jezik ali jezike držav članic, ki se lahko poleg jezika, ki ga razume največje možno število državljanov Unije, uporabijo za komunikacijo z njihovimi kontaktnimi točkami, ter pri tem vključijo vsaj en uradni jezik države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev glavni sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik.

Člen 18

Obveščanje o sumih kaznivih dejanj

1. Kadar ponudnik storitev gostovanja izve za kakršne koli informacije, ki vzbudijo sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki vključuje ogrožanje življenja ali varnosti ene ali več oseb, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, o svojem sumu takoj obvesti organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter predloži vse ustrezne informacije, ki jih ima na voljo.

2. Kadar ponudnik storitev gostovanja ne more z zadostno gotovostjo identificirati zadevne države članice, obvesti organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj države članice, v kateri ima sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik, ali Europol ali oboje.

Za namene tega člena zadevna država članica pomeni državo članico, v kateri naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno ali se izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, ali državo članico, v kateri domnevni storilec kaznivega dejanja prebiva ali se nahaja, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja žrtev domnevnega kaznivega dejanja.

ODDELEK 3

Dodatne določbe, ki se uporabljajo za ponudnike spletnih platform

Člen 21

Izvensodno reševanje sporov

1. Prejemniki storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, na katere so naslovljene odločitve iz člena 20(1), lahko izberejo kateri koli organ za izvensodno reševanje sporov, ki je bil v skladu z odstavkom 3 tega člena certificiran za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki niso bile rešene z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.

Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da so informacije o možnosti prejemnikov storitve za dostop do izvensodnega reševanja sporov iz prvega pododstavka na jasen in uporabniku prijazen način preprosto dostopne na njihovem spletnem vmesniku.

Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika storitve, da kadar koli začne postopke za izpodbijanje teh odločitev ponudnikov spletnih platform pred sodiščem v skladu z veljavnim pravom.

2. Obe strani v dobri veri sodelujeta z izbranim potrjenim organom za izvensodno reševanje sporov, da bi rešili spor.

Ponudniki spletnih platform lahko zavrnejo sodelovanje s takim organom za izvensodno reševanje sporov, če je bil spor v zvezi z istimi informacijami in istimi razlogi za domnevno nezakonitost ali nezdružljivost vsebine že rešen.

Certificirani organ za izvensodno reševanje sporov ni pristojen, da stranem naloži zavezujočo rešitev spora.

3. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za izvensodno reševanje sporov sedež, za obdobje največ petih let z možnostjo podaljšanja in na željo organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen, tudi finančno neodvisen, od ponudnikov spletnih platform in prejemnikov storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki spletnih platform, tudi od posameznikov ali subjektov, ki so predložili prijave;

(b)	ima potrebno strokovno znanje v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin, ali v zvezi z uporabo in izvrševanjem pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform, s katerim lahko učinkovito prispeva k reševanju spora;

(c)	njegovi člani so plačani na način, ki ni povezan z rezultatom postopka;

(d)	izvensodno reševanje sporov, ki ga ponuja, je preprosto dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije ter omogoča sprožitev postopka za reševanje sporov in predložitev potrebnih dokazil po spletu;

(e)	spore lahko rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem od uradnih jezikov institucij Unije;

(f)	izvensodno reševanje sporov. ki ga ponuja, poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je preprosto in javno dostopen ter je v skladu z veljavnim pravom, vključno s tem členom.

Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede:

(a)	specifična vprašanja, na katera se nanaša strokovno znanje organa, kakor je določeno v točki (b) prvega pododstavka; in

(b)	uradni jezik ali jezike institucij Unije, ki jih lahko organ uporablja za reševanje sporov kakor je določeno v točki (e) prvega pododstavka.

4. Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov vsako leto poročajo koordinatorju digitalnih storitev, ki jih je certificiral, o svojem delovanju, pri čemer navedejo vsaj število sporov, ki so jih prejeli, informacije o izidih teh sporov, povprečni čas, potreben za njihovo rešitev, in morebitne pomanjkljivosti ali težave, s katerimi so se srečali. Na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev zagotovijo dodatne informacije.

Koordinatorji digitalnih storitev vsaki dve leti pripravijo poročilo o delovanju organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali. V poročilu se zlasti:

(a)	navede število sporov, ki jih je vsak certificirani organ za izvensodno reševanje sporov prejel letno;

(b)	navede izid postopkov, predloženih tem organom, in povprečni čas, potreben za rešitev sporov;

(c)	prepozna in pojasni vse sistematične ali sektorske pomanjkljivosti ali težave, ki so se pojavile v zvezi z delovanjem teh organov;

(d)	prepozna primere dobre prakse v zvezi s tem delovanjem;

(e)	navede priporočila o tem, kako po potrebi izboljšati to delovanje.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov dajo svoje odločitve na voljo stranem v razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po prejemu pritožbe. V primeru zelo zapletenih sporov lahko certificirani organ za izvensodno reševanje sporov po lastni presoji podaljša obdobje 90 koledarskih dni za dodatno obdobje, ki ne presega 90 dni, pri čemer je skupno trajanje največ 180 dni.

5. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ki je predložil prijavo, ponudnik spletne platforme krije vse pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna, in temu prejemniku, tudi posamezniku ali subjektu, povrne morebitne druge razumne stroške, ki jih je plačal v zvezi z reševanjem spora. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist ponudnika spletne platforme, prejemniku storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je ponudnik spletne platforme plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za izvensodno reševanje sporov ugotovi, da je ta prejemnik očitno ravnal v slabi veri.

Pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna ponudnikom spletnih platform za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov organa. Za prejemnike storitev je reševanje spora na voljo brezplačno ali za simbolično pristojbino.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov zadevnega prejemnika storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijavo, in zadevnega ponudnika spletne platforme s pristojbinami ali mehanizmi za določanje pristojbin seznanijo pred začetkom reševanja spora.

6. države članice lahko ustanovijo organe za izvensodno reševanje sporov za namene odstavka 1 ali podpirajo dejavnosti nekaterih ali vseh organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirale v skladu z odstavkom 3.

države članice zagotovijo, da nobena od njihovih dejavnosti, izvedenih na podlagi prvega pododstavka, ne vpliva na zmožnost njihovih koordinatorjev digitalnih storitev, da certificirajo zadevne organe v skladu z odstavkom 3.

7. Koordinator digitalnih storitev, ki je certificiral organ za izvensodno reševanje sporov, to certifikacijo prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, ugotovi, da organ za izvensodno reševanje sporov ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 3. Preden navedeno certifikacijo prekliče, zagotovi temu organu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu certifikacije organa za izvensodno reševanje sporov.

8. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 3, po potrebi vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, pa tudi organe za izvensodno reševanje sporov, katerih certifikacijo so preklicali. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na preprosto dostopnem namenskem spletnem mestu in ga posodablja.

9. Ta člen ne posega v Direktivo 2013/11/EU niti v postopke in organe za alternativno reševanje potrošniških sporov, določene na podlagi navedene direktive.

Člen 22

Zaupanja vredni prijavitelji

1. Ponudniki spletnih platform sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji na strokovnem področju, za katerega so bili določeni, predložijo prek mehanizmov iz člena 16, obravnavajo prednostno, odločitve o njih pa sprejemajo brez nepotrebnega odlašanja.

2. Status „zaupanja vrednega prijavitelja“ na podlagi te uredbe koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, na podlagi vloge katerega koli subjekta, podeli prosilcu, ki dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	ima posebno strokovno znanje in kompetence za namene zaznavanja in prepoznavanja nezakonitih vsebin ter obveščanja o njih;

(b)	je neodvisen od katerega koli ponudnika spletnih platform;

(c)	dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja skrbno, natančno in objektivno.

3. Zaupanja vredni prijavitelji vsaj enkrat letno objavijo preprosto razumljivo in podrobno poročilo o prijavah, ki so jih v zadevnem obdobju predložili v skladu s členom 16. V poročilu navedejo vsaj število prijav, razdeljenih glede na:

(a)	identiteto ponudnika storitev gostovanja;

(b)	vrsto prijavljene domnevno nezakonite vsebine;

(c)	ukrepe, ki jih je sprejel ponudnik.

Ta poročila vsebujejo obrazložitev vzpostavljenih postopkov za zagotovitev, da zaupanja vredni prijavitelj ohrani svojo neodvisnost.

Zaupanja vredni prijavitelji ta poročila pošljejo koordinatorju digitalnih storitev, ki jim je podelil status, in jih javno objavijo. Informacije v teh poročilih ne vsebujejo osebnih podatkov.

4. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in Odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2 ali katerih status zaupanja vrednega prijavitelja so začasno odvzeli v skladu z odstavkom 6 ali preklicali v skladu z odstavkom 7.

5. Komisija objavi informacije iz odstavka 4 v javno dostopni zbirki podatkov v preprosto dostopnem in strojno berljivem formatu, ki jo posodablja.

6. Kadar ima ponudnik spletnih platform informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 16 predložil precejšnje število nezadostno natančnih, netočnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 20(4), te informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila. Ko koordinator digitalnih storitev prejme informacije od ponudnika spletnih platform in če meni, da obstajajo upravičeni razlogi za začetek preiskave, se status zaupanja vrednega prijavitelja v obdobju preiskave začasno odvzame. Ta preiskava se izvede brez nepotrebnega odlašanja.

7. Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni bodisi na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, vključno z informacijami, ki jih je predložil ponudnik spletnih platform v skladu z odstavkom 6, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa koordinator digitalnih storitev da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.

8. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom po potrebi izda smernice za pomoč ponudnikom spletnih platform in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 2, 6 in 7.

Člen 35

Zmanjševanje tveganj

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje tveganj, prilagojene specifičnim sistemskim tveganjem, prepoznanim na podlagi člena 34, s posebnim poudarkom na učinkih takšnih ukrepov na temeljne pravice. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:

(a)	prilagoditev zasnove, značilnosti ali delovanja storitev, vključno z njihovimi spletnimi vmesniki;

(b)	prilagoditev njihovih pogojev poslovanja in njihovega izvrševanja;

(c)

prilagoditev postopkov za moderiranje vsebin, vključno s hitrostjo in kakovostjo obdelave prijav, povezanih s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin, in po potrebi hitro odstranitvijo prijavljenih vsebin ali onemogočitvijo dostopa do njih, zlasti v zvezi z nezakonitim sovražnim govorom ali kibernetskim nasiljem, pa tudi prilagoditev vseh ustreznih postopkov odločanja in namenskih virov za moderiranje vsebin;

(d)	testiranje in prilagajanje njihovih algoritemskih sistemov, vključno z njihovimi priporočilnimi sistemi;

(e)	prilagoditev njihovih sistemov oglaševanja in sprejetje ciljno usmerjenih ukrepov za omejitev ali prilagoditev prikazovanja oglasov v zvezi s storitvijo, ki jo zagotavljajo;

(f)	okrepitev notranjih postopkov, virov, testiranja, dokumentiranja ali nadzora katere koli od njihovih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj;

(g)	vzpostavitev ali prilagoditev sodelovanja z zaupanja vrednimi prijavitelji v skladu s členom 22 in izvajanje odločitev organov za izvensodno reševanje sporov na podlagi člena 21;

(h)	vzpostavitev ali prilagoditev sodelovanja z drugimi ponudniki spletnih platform ali spletnih iskalnikov na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov iz členov 45 oziroma 48;

(i)	sprejemanje ukrepov za ozaveščanje in prilagajanje spletnega vmesnika, da bi prejemnikom storitev dali več informacij;

(j)	sprejemanje ciljno usmerjenih ukrepov za varstvo pravic otrok, vključno z orodji za preverjanje starosti in starševski nadzor in orodji za pomoč mladoletnikom pri sporočanju zlorab ali pridobivanju podpore, kot je ustrezno;

(k)

zagotavljanje, da se informacija, najsi gre za ustvarjeno ali prirejeno sliko, avdio ali video, ki je bistveno podobna obstoječim osebam, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in se osebi napačno zdi pristna ali resnična, razlikuje na podlagi vidnih oznak, ko je predstavljena na njihovih spletnih vmesnikih, in poleg tega zagotavljanje funkcionalnosti, ki je preprosta za uporabo in ki prejemnikom storitve omogoča, da navedejo tako informacijo.

2. Odbor v sodelovanju s Komisijo enkrat letno objavi celovita poročila. Ta poročila vključujejo naslednje:

(a)	prepoznavanje in oceno najpomembnejših in ponavljajočih se sistemskih tveganj, ki jih sporočijo ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov ali se prepoznajo na podlagi drugih virov informacij, zlasti tistih, predloženih v skladu s členi 39, 40 in 42;

(b)	dobre prakse za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov za zmanjševanje prepoznanih sistemskih tveganj.

Ta poročila prikazujejo sistemska tveganja za posamezne države članice, v katerih so se pojavila, in za Unijo kot celoto, kakor je ustrezno.

3. Komisija lahko v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev izda smernice o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju morebitnih posledic ukrepov za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini. Komisija pri pripravi navedenih smernic organizira javna posvetovanja.

Člen 49

Pristojni organi in koordinatorji digitalnih storitev

1. države članice določijo enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzor ponudnikov posredniških storitev in izvrševanje te uredbe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).

2. države članice enega od pristojnih organov imenujejo za svojega koordinatorja digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev je pristojen za vse zadeve v zvezi z nadzorom in izvrševanjem te uredbe v posamezni državi članici, razen če ni zadevna država članica nekaterih specifičnih nalog ali sektorjev dodelila drugim pristojnim organom. V vsakem primeru je koordinator digitalnih storitev pristojen za zagotavljanje usklajevanja na nacionalni ravni v zvezi z navedenimi zadevami ter za prispevanje k učinkovitemu in doslednemu nadzoru in izvrševanju te uredbe po vsej Uniji.

V ta namen koordinatorji digitalnih storitev sodelujejo med seboj, z drugimi nacionalnimi pristojnimi organi, Odborom in Komisijo, in to brez poseganja v možnost držav članic, da zagotovijo mehanizme sodelovanja in redne izmenjave stališč med koordinatorjem digitalnih storitev in drugimi nacionalnimi organi, kadar je to ustrezno za opravljanje njihovih posameznih nalog.

Kadar država članica poleg koordinatorja digitalnih storitev imenuje enega ali več pristojnih organov, zagotovi, da so naloge navedenih organov in koordinatorja digitalnih storitev jasno opredeljene ter da pri njihovem opravljanju tesno in učinkovito sodelujejo.

3. države članice imenujejo koordinatorje digitalnih storitev do 17. februarja 2024.

države članice javno objavijo, Komisiji in Odboru pa sporočijo ime svojega pristojnega organa, določenega za koordinatorja digitalnih storitev, ter informacije o tem, kako je mogoče vzpostaviti stik z njim. Zadevna država članica Komisiji in Odboru sporoči imena drugih pristojnih organov iz odstavka 2 in njihove zadevne naloge.

4. Določbe iz členov 50, 51 in 56, ki se uporabljajo za koordinatorje digitalnih storitev, se uporabljajo tudi za vse druge pristojne organe, ki jih države članice imenujejo v na podlagi odstavka 1 tega člena.

Člen 50

Zahteve za koordinatorje digitalnih storitev

1. države članice zagotovijo, da njihovi koordinatorji digitalnih storitev nepristransko, pregledno in pravočasno opravljajo svoje naloge na podlagi te uredbe. države članice zagotovijo, da imajo njihovi koordinatorji digitalnih storitev vse potrebne vire za opravljanje svojih nalog, vključno z zadostnimi tehničnimi, finančnimi in človeškimi viri za ustrezen nadzor vseh ponudnikov posredniških storitev v njihovi pristojnosti. Vsaka država članica zagotovi, da ima njen koordinator digitalnih storitev zadostno avtonomijo pri upravljanju svojega proračuna v okviru splošnih omejitev proračuna, da ne bi negativno vplivala na neodvisnost koordinatorja digitalnih storitev.

2. Koordinatorji digitalnih storitev pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo ravnajo popolnoma neodvisno. Niso izpostavljeni neposrednemu ali posrednemu zunanjemu vplivu niti ne zahtevajo ali sprejemajo navodil od katerega koli drugega javnega organa ali zasebnega subjekta.

3. Odstavek 2 tega člena ne posega v naloge koordinatorjev digitalnih storitev v sistemu nadzora in izvrševanja, določenem v tej uredbi, ter v sodelovanje z drugimi pristojnimi organi v skladu s členom 49(2). Odstavek 2 tega člena ne preprečuje izvajanja sodnega nadzora in tudi ne posega v sorazmerne zahteve glede odgovornosti v zvezi s splošnimi dejavnostmi koordinatorjev digitalnih storitev, kot so finančni odhodki ali poročanje nacionalnim parlamentom, če te zahteve ne ogrožajo doseganja ciljev te uredbe.

Člen 51

Pooblastila koordinatorjev digitalnih storitev

1. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)

pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 37 in člena 75(2), zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja predložijo take informacije;

(b)

pooblastilo, da izvajajo inšpekcijske preglede v vseh prostorih, ki jih navedeni ponudniki ali navedene osebe uporabljajo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, ali da od pravosodnega organa v njihovi državi članici zahtevajo, da odredi takšne inšpekcijske preglede, ali da izvajanje takšnih inšpekcijskih pregledov zahtevajo od drugih javnih organov, z namenom preučitve, zasega, odvzema ali pridobitve izvodov informacij v zvezi z domnevno kršitvijo v kakršni koli obliki, ne glede na pomnilniški medij;

(c)	pooblastilo, da od katerega koli člana osebja ali predstavnika navedenih ponudnikov ali oseb zahtevajo pojasnila glede kakršnih koli informacij v zvezi z domnevno kršitvijo in z njihovim soglasjem s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi zabeležijo odgovore.

2. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja izvršilna pooblastila v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)	pooblastilo, da sprejmejo zaveze navedenih ponudnikov v zvezi z njihovo skladnostjo s to uredbo in da te zaveze določijo za zavezujoče;

(b)	pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev in po potrebi naložijo popravne ukrepe, sorazmerne s kršitvijo in potrebne za učinkovito ustavitev kršitve, ali da to zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(c)	pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo globe za neskladnost s to uredbo, vključno z neizpolnitvijo morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev glob zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(d)

pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo periodično denarno kazen za zagotovitev ustavitve kršitve v skladu z odločbo, izdano na podlagi točke (b) tega pododstavka, ali za neizpolnitev morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev periodične denarne kazni zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(e)	pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev nevarnosti resne škode ali za to, da od ustreznega pravosodnega organa zahtevajo, da to stori.

Kar zadeva prvi pododstavek, točki (c) in (d), imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja katerih koli odločb, ki so bile tem osebam izdane na podlagi navedenega odstavka. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim obdobjem, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

3. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, ter kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:

(a)	zahtevajo lahko, da upravljalni organ navedenih ponudnikov brez nepotrebnega odlašanja preuči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;

(b)

kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik posredniških storitev ni ustrezno izpolnil zahtev iz točke (a), da kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo ter ta kršitev vključuje kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, od pristojnega pravosodnega organa njegove države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, ali, le kadar to ni tehnično izvedljivo, do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.

Kadar koordinator digitalnih storitev ne ravna na zahtevo Komisije iz člena 82, pred predložitvijo zahteve iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, povabi zainteresirane strani, da v obdobju, ki ni krajše od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in identificira predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov. Ponudnik posredniških storitev, predvideni naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki izkažejo zakoniti interes, imajo pravico sodelovati v postopku pred pristojnim pravosodnim organom. Vsak odrejeni ukrep je sorazmeren glede na naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ter ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa zadevnih prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Omejitev dostopa velja za obdobje štirih tednov, pri čemer lahko pristojni pravosodni organ s svojo odločbo koordinatorju digitalnih storitev dovoli, da to obdobje podaljša za nadaljnja enako dolga obdobja, in določi največje število podaljšanj. Koordinator digitalnih storitev podaljša obdobje le, kadar ob upoštevanju pravic in interesov vseh strani, na katere vpliva navedena omejitev, ter vseh ustreznih okoliščin, vključno z vsemi informacijami, ki mu jih zagotovijo ponudnik posredniških storitev, naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki so izkazale zakoniti interes, meni, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	ponudnik posredniških storitev ni sprejel ukrepov, potrebnih za ustavitev kršitve;

(b)	glede na število prizadetih prejemnikov ter morebitni obstoj ustreznih in preprosto dostopnih alternativ začasna omejitev ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Kadar koordinator digitalnih storitev meni, da sta pogoja iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), izpolnjena, obdobja pa na podlagi tretjega pododstavka ne more dodatno podaljšati, pristojnemu pravosodnemu organu predloži novo zahtevo iz prvega pododstavka, točka (b).

4. Pooblastila iz odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v oddelek 3.

5. Ukrepi, ki jih koordinatorji digitalnih storitev sprejmejo pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, kadar je ustrezno pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika posredniških storitev.

6. države članice določijo posebna pravila in postopke za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 ter zagotovijo, da za vsakršno izvajanje navedenih pooblastil veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v veljavnem nacionalnem pravu, v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

Člen 52

Kazni

1. države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe s strani ponudnikov posredniških storitev v njihovi pristojnosti, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo v skladu s členom 51.

2. Kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo in jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsakršni naknadni spremembi, ki nanje vpliva.

3. države članice zagotovijo, da je najvišji znesek glob, ki se lahko naložijo za neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe, 6 % letnega svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu. države članice zagotovijo, da je najvišji znesek globe, ki se lahko naloži za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ali opustitev odgovora ali popravka nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij ter neprivolitve v inšpekcijski pregled 1 % letnih prihodkov ali svetovnega prometa zadevnega ponudnika posredniških storitev ali osebe v predhodnem poslovnem letu.

4. države članice zagotovijo, da je najvišji znesek periodične denarne kazni 5 % povprečnega svetovnega dnevnega prometa ali prihodkov zadevnega ponudnika posredniških storitev v predhodnem poslovnem letu na dan, izračunano od datuma, navedenega v zadevni odločitvi.

Člen 53

Pravica do vložitve pritožbe

Prejemniki storitve ter vsi organi, organizacije ali združenja, ki imajo pooblastilo za izvrševanje pravic iz te uredbe v njihovem imenu, imajo pravico, da pri koordinatorju digitalnih storitev države članice, v kateri se prejemnik storitve nahaja ali ima sedež, vložijo pritožbo zaradi domnevne kršitve te uredbe zoper ponudnike posredniških storitev. Koordinator digitalnih storitev oceni pritožbo in jo po potrebi pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža, pri čemer ji priloži tudi mnenje, če meni, da je to primerno. Kadar je za pritožbo pristojen drug pristojni organ v državi članici, koordinator digitalnih storitev, ki je prejel pritožbo, pošlje pritožbo navedenemu organu. Med temi postopki imata obe strani pravico biti zaslišani in biti ustrezno obveščeni o stanju pritožbe v skladu z nacionalnim pravom.

Člen 55

Poročila o dejavnostih

1. Koordinatorji digitalnih storitev pripravijo letna poročila o svojih dejavnostih na podlagi te uredbo, vključno s številom pritožb, prejetih na podlagi člena 53, in pregledom nadaljnjega ukrepanja na njihovi podlagi. Koordinatorji digitalnih storitev letna poročila javno objavijo v strojno berljivi obliki, ob upoštevanju veljavnih pravil o zaupnosti informacij iz člena 84, ter jih posredujejo Komisiji in Odboru.

2. Letno poročilo vključuje tudi naslednje informacije:

(a)	število in predmet odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in odločb o predložitvi informacij, ki jih v skladu s členoma 9 in 10 izda kateri koli nacionalni pravosodni ali upravni organ države članice zadevnega koordinatorja digitalnih storitev;

(b)	učinke navedenih odločb, kot se sporočijo koordinatorju digitalnih storitev v skladu s členoma 9 in 10.

3. Kadar je država članica na podlagi člena 49 določila več pristojnih organov, zagotovi, da koordinator digitalnih storitev pripravi enotno poročilo, ki zajema dejavnosti vseh pristojnih organov, ter da mu drugi zadevni pristojni organi zagotovijo vse ustrezne informacije in potrebno podporo.

ODDELEK 2

Pristojnosti, usklajena preiskava in mehanizmi za doslednost

Člen 56

Pristojnosti

1. Država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika posredniških storitev, ima izključno pristojnost za nadzor in izvrševanje te uredbe, razen pristojnosti iz odstavkov 2, 3 in 4.

2. Komisija ima izključno pristojnost za nadzor in izvrševanje oddelka 5 poglavja III.

3. Komisija ima pristojnost za nadzor in izvrševanje te uredbe, razen tistih iz oddelka 5 poglavja III v zvezi s ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov.

4. Kadar Komisija ni začela postopkov za isto kršitev, ima država članica, v kateri je glavni sedež ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, pristojnost za nadzor in izvrševanje obveznosti na podlagi te uredbe, razen tistih iz oddelka 5 poglavja III v zvezi s temi ponudniki.

5. države članice in Komisija v tesnem sodelovanju nadzorujejo in izvršujejo določbe te uredbe.

6. Kadar ponudnik posredniških storitev nima sedeža v Uniji, ima država članica, v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik, ali Komisija, kakor je ustrezno, v skladu z odstavkoma 1 in 4 tega člena pristojnost za nadzor in izvrševanje ustreznih obveznosti na podlagi te uredbe.

7. Kadar ponudnik posredniških storitev ne imenuje pravnega zastopnika v skladu s členom 13, imajo vse države članice pristojnost v skladu s tem členom, v primeru ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika pa ima pristojnost za nadzor in izvrševanje Komisija.

Kadar koordinator digitalnih storitev namerava izvajati pooblastila na podlagi tega odstavka, o tem obvesti vse druge koordinatorje digitalnih storitev in Komisijo ter zagotovi spoštovanje veljavnih zaščitnih ukrepov, določenih v Listini, zlasti v izogib temu, da bi bilo isto ravnanje sankcionirano več kot enkrat zaradi kršitve obveznosti iz te uredbe. Kadar namerava Komisija izvajati pooblastila iz tega odstavka, o tej nameri obvesti vse druge koordinatorje digitalnih storitev. Po obvestilu na podlagi tega odstavka druge države članice ne sprožijo postopkov za isto kršitev, kot je navedena v obvestilu.

Člen 57

Medsebojna pomoč

1. Koordinatorji digitalnih storitev in Komisija tesno sodelujejo in si medsebojno pomagajo pri dosledni in učinkoviti uporabi te uredbe. Medsebojna pomoč vključuje zlasti izmenjavo informacij v skladu s tem členom in dolžnost koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža, da vse koordinatorje digitalnih storitev v namembnih državah, odbor in Komisijo obvesti o začetku preiskave in nameri o sprejetju končne odločitve, vključno s svojo oceno, v zvezi z določenim ponudnikom posredniških storitev.

2. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža lahko za namene preiskave od drugih koordinatorjev digitalnih storitev zahteva, da zagotovijo specifične informacije, ki jih imajo v zvezi z določenim ponudnikom posredniških storitev, ali da izvajajo svoja preiskovalna pooblastila iz člena 51(1) v zvezi s specifičnimi informacijami v svojih državah članicah. Po potrebi lahko koordinator digitalnih storitev, ki prejme zahtevo, vključi druge pristojne organe ali druge javne organe zadevne države članice.

3. Koordinator digitalnih storitev, ki prejme zahtevo na podlagi odstavka 2, jo izpolni in koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje dva meseca po njenem prejemu obvesti o sprejetem ukrepu, razen če:

(a)	obseg ali predmet zahteve ni dovolj natančno določen, utemeljen ali sorazmeren glede na namene preiskave ali

(b)	niti koordinator digitalnih storitev, ki prejme zahtevo, niti drug pristojni organ ali drug javni organ navedene države članice nimata zahtevanih informacij niti nimata dostopa do njih ali

(c)	zahteve ni mogoče izpolniti, ne da bi kršili pravo Unije ali nacionalno pravo.

Koordinator digitalnih storitev, ki prejme zahtevo, zavrnitev utemelji z obrazloženim odgovorom v obdobju iz prvega pododstavka.

Člen 64

Razvoj strokovnega znanja in zmogljivosti

1. Komisija v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev in Odborom razvija strokovno znanje in zmogljivosti Unije, po potrebi tudi z napotitvijo osebja iz držav članic.

2. Poleg tega Komisija v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev in Odborom usklajuje ocenjevanje sistemskih in nastajajočih težav po vsej Uniji v zvezi z zelo velikimi spletnimi platformami ali zelo velikimi spletnimi iskalniki o zadevah, zajetih s to uredbo.

3. Komisija lahko koordinatorje digitalnih storitev, Odbor in druge organe, urade in agencije Unije z ustreznim strokovnim znanjem zaprosi za podporo pri ocenjevanju sistemskih in nastajajočih vprašanj po vsej Uniji na podlagi te uredbe.

4. države članice sodelujejo s Komisijo zlasti prek svojih zadevnih koordinatorjev digitalnih storitev in, kadar je ustrezno, drugih pristojnih organov, tudi tako, da dajo na voljo svoje strokovno znanje in zmogljivosti.

Člen 66

Začetek postopkov Komisije in sodelovanje v preiskavi

1. Komisija lahko začne postopke za morebitno sprejetje sklepov na podlagi členov 73 in 74 v zvezi z zadevnim ravnanjem ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, za katerega Komisija sumi, da je kršil katero koli od določb te uredbe.

2. Kadar se Komisija odloči začeti postopek na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 85 obvesti vse koordinatorje digitalnih storitev in odbor, pa tudi zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika.

Koordinatorji digitalnih storitev po prejemu obvestila o začetku postopkov Komisiji brez nepotrebnega odlašanja pošljejo vse informacije, ki jih imajo o kršitvi.

Če Komisija začne postopek na podlagi odstavka 1 tega člena, koordinator digitalnih storitev, ali drug pristojni organ, kadar je ustrezno, ni več pooblaščen za nadzor in izvrševanje po tej uredbi na podlagi člena 56(4).

3. Komisija lahko pri izvajanju svojih pooblastil za preiskovanje na podlagi te uredbe zahteva individualno ali skupno podporo vseh koordinatorjev digitalnih storitev, ki jih zadeva domnevna kršitev, vključno s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža. Koordinatorji digitalnih storitev, ki so prejeli tako zahtevo, in vsak drug pristojni organ, kadar ga je vključil koordinator digitalnih storitev, resnično in pravočasno sodelujejo s Komisijo ter imajo pravico izvajati svoja pooblastila za preiskovanje iz člena 51(1) v zvezi s ponudnikom zadevne zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika o informacijah, osebah in prostorih, ki so na ozemlju njihove države članice, in v skladu z zahtevo.

4. Komisija predloži koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Odboru vse relevantne informacije o izvajanju pooblastil iz členov 67 do 72 in svoje predhodne ugotovitve iz člena 79(1). Odbor predloži Komisiji svoja stališča o predhodnih ugotovitvah v obdobju, določenem na podlagi člena 79(2). Komisija vsa stališča Odbora v največji možni meri upošteva pri svojem sklepu.

Člen 68

Pooblastila za opravljanje razgovorov in pridobivanje izjav

1. Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko opravi razgovore z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki soglašajo s tem, za zbiranje informacij glede predmeta preiskave v zvezi z domnevno kršitvijo. Komisija ima pravico, da tak razgovor snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

2. Če razgovor iz odstavka 1 poteka v prostorih, ki niso prostori Komisije, ta o tem obvesti koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere poteka razgovor. Če zadevni koordinator digitalnih storitev tako zahteva, lahko njegovi uradniki pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila Komisija.

Člen 69

Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

1. Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede v prostorih zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge osebe iz člena 67(1).

2. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)	vstopijo v vse prostore, na zemljišče in v prevozna sredstva zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe;

(b)	pregledajo poslovne knjige in druge evidence v zvezi z zagotavljanjem zadevne storitve, ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;

(c)	vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz takih poslovnih knjig ali drugih evidenc v vseh oblikah;

(d)	od ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo, da omogoči dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, ravnanja s podatki in poslovnih praks ter da evidentira ali dokumentira dana pojasnila;

(e)

pečatijo vse prostore, ki se uporabljajo v okviru trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe, ter poslovne knjige ali druge evidence za obdobje in v obsegu, ki sta potrebna za inšpekcijski pregled;

(f)	od vsakega predstavnika ali člana osebja ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo pojasnila o dejstvih ali dokumentih, povezanih s predmetom in namenom pregleda, ter zabeležijo odgovore;

(g)	naslovijo vprašanja v zvezi s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda na vsakega takega predstavnika ali člana osebja ter njegove odgovore zabeležijo.

3. Inšpekcijski pregledi se lahko izvajajo s pomočjo revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija na podlagi člena 72(2), in s koordinatorjem digitalnih storitev ali drugimi pristojnimi nacionalnimi organi države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled.

4. Kadar izročene poslovne knjige ali druge evidence, povezane z zagotavljanjem zadevne storitve, niso popolne ali kadar so odgovori na vprašanja, zastavljena na podlagi odstavka 2 tega člena, nepravilni, nepopolni ali so zavajajoči, uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, izvajajo svoja pooblastila na podlagi predložitve pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen pregleda ter kazni, določene v členih 74 in 76. Komisija pred inšpekcijskim pregledom koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled, o tem pravočasno obvesti.

5. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, revizorji in strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, koordinator digitalnih storitev ali drugi pristojni organi države članice, na ozemlju katere se inšpekcijski pregled izvaja, lahko med inšpekcijskimi pregledi od ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo, da predloži pojasnila o svoji organizaciji, delovanju, informacijskem sistemu, algoritmih, ravnanju s podatki in poslovanju, ter lahko naslovijo vprašanja na njihovo ključno osebje.

6. Ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna fizična ali pravna oseba mora sodelovati v inšpekcijskem pregledu, ki ga s sklepom odredi Komisija. V sklepu so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in kazni, določene v členih 74 in 76, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije. Komisija se pred sprejetjem tega sklepa posvetuje s koordinatorjem digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere bo opravljen inšpekcijski pregled.

7. Uradniki koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in druge osebe, ki jih ta koordinator pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega koordinatorja digitalnih storitev ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija v zvezi s pregledom. Za to imajo pooblastila, navedena v odstavku 2.

8. Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi tega člena, jim država članica, na ozemlju katere naj bi pregled potekal, na zahtevo teh uradnikov ali drugih spremljajočih oseb in v skladu z nacionalnim pravom države članice zagotovi potrebno pomoč, tudi v obliki prisilnih ukrepov, ki jih sprejme pristojni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda, kadar je to ustrezno na podlagi nacionalnega prava.

9. Če je za pomoč iz odstavka 8 potrebno dovoljenje nacionalnega pravosodnega organa v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice, koordinator digitalnih storitev te države članice zaprosi zanj na zahtevo uradnikov in drugih spremljajočih oseb, ki jih pooblasti Komisija. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10. Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 9, nacionalni pravosodni organ, ki odloča o zadevi, preveri, ali je sklep Komisije o odreditvi inšpekcijskega pregleda pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri takem preverjanju lahko nacionalni pravosodni organ neposredno ali prek koordinatorjev digitalnih storitev zadevne države članice Komisijo zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, na podlagi katerih Komisija sumi o kršitvi te uredbe, glede resnosti domnevne kršitve in glede vpletenosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne presoja o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti ne zahteva informacij iz spisa Komisije. Zakonitost sklepa Komisije lahko preverja le Sodišče Evropske unije.

Člen 86

Zastopanje

1. Brez poseganja v Direktivo (EU) 2020/1828 ali katero koli drugo vrsto zastopanja na podlagi nacionalnega prava imajo prejemniki posredniških storitev vsaj pravico, da pooblastijo organ, organizacijo ali združenje za uveljavljanje pravic, dodeljenih s to uredbo v njihovem imenu, če organ, organizacija ali združenje izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	deluje neprofitno;

(b)	je pravilno ustanovljen/-a/-o v skladu s pravom države članice;

(c)	statutarno določeni cilji organa, organizacije ali združenja vključujejo zakoniti interes za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2. Ponudniki spletnih platform sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se kršitve, ki jih predložijo organi, organizacije ali združenja iz odstavka 1 tega člena v imenu prejemnikov storitve prek mehanizmov iz člena 20(1), obravnavajo, odločitve o njih pa sprejemajo prednostno in brez nepotrebnega odlašanja.

ODDELEK 6

Delegirani in izvedbeni akti

Člen 87

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 24, 33, 37, 40 in 43, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 91

Pregled

1. Komisija do 18. februarja 2027 ovrednoti morebiten učinek te uredbe na razvoj in gospodarsko rast malih in srednjih podjetij ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

Komisija do 17. novembra 2025 ovrednoti in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o:

(a)	uporabi člena 33, vključno s področjem uporabe ponudnikov posredniških storitev, za katere veljajo obveznosti iz oddelka 5 poglavja III te uredbe;

(b)	načinu, kako ta uredba vpliva na druge pravne akte, zlasti akte iz člena 2(3) in (4).

2. Komisija do 17. novembra 2027 in nato vsakih pet let ovrednoti to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

V tem poročilu se obravnava zlasti:

(a)	uporaba odstavka 1, drugi pododstavek, točki (a) in (b);

(b)	prispevek te uredbe k poglobitvi in učinkovitemu delovanju notranjega trga posredniških storitev, zlasti kar zadeva čezmejno zagotavljanje digitalnih storitev;

(c)	uporaba členov 13, 16, 20, 21, 45 in 46;

(d)	obseg obveznosti za mala podjetja in mikropodjetja;

(e)	učinkovitost mehanizmov nadzora in izvrševanja;

(f)	vpliv na spoštovanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

3. Poročilu iz odstavkov 1 in 2 se, kadar je ustrezno, priloži predlog spremembe te uredbe.

4. Komisija v poročilu iz odstavka 2 tega člena oceni tudi letna poročila koordinatorjev digitalnih storitev o njihovih dejavnostih, ki jih predložijo Komisiji in Odboru na podlagi člena 55(1), in o njih poroča.

5. Za namen odstavka 2 države članice in Odbor pošljejo informacije na zahtevo Komisije.

6. Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 2 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov in posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem ter položaju novih konkurentov.

7. Komisija do 18. februarja 2027 po posvetovanju z Odborom oceni delovanje Odbora in uporabo člena 43, pri čemer upošteva prva leta uporabe te uredbe, ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Na podlagi ugotovitev in mnenja Odbora, ki se upošteva v največji možni meri, se temu poročilu po potrebi priloži predlog spremembe te uredbe v zvezi s strukturo Odbora.

Člen 93

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Ta uredba se uporablja od 17. februarja 2024.

Člen 24(2), (3) in (6), člen 33(3) do (6), člen 37(7), člen 40(13), člen 43 ter oddelki 4, 5 in 6 poglavja IV se uporabljajo od 16. novembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 19. oktobra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) UL C 286, 16.7.2021, str. 70.

(2) UL C 440, 29.10.2021, str. 67.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. oktobra 2022.

(4) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(5) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(7) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(8) Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(10) Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79).

(11) Uredba (EU) 2021/1232 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namene boja proti spolni zlorabi otrok na spletu (UL L 274, 30.7.2021, str. 41).

(12) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(13) Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004(UL L 345, 27.12.2017, str. 1).

(14) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

(15) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).

(16) Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(17) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

(18) Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).

(19) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(20) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(21) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

(22) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(23) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(24) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(25) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(26) Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

(27) Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(28) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(29) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(30) Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1).

(31) Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).

(32) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(33) Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).

(34) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(35) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(36) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(37) UL C 149, 27.4.2021, str. 3.

(38) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(39) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(40) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(41) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

whereas

keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

Digital Service Act 2022/2065 SL