keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

1.   Ob prejemu odločbe, da morajo zagotoviti specifične informacije o enem ali več posameznih prejemnikih storitve, ki jo izdajo ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organi na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije, ponudniki posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, ali kateri koli drug organ, naveden v odločbi, o prejemu odločbe in učinkovanju odločbe ter navedejo, ali in kdaj je odločba začela učinkovati.

2.   Države članice zagotovijo, da ko se odločba iz odstavka 1 posreduje ponudniku, izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

3.   Organ, ki izda odločbo, ali po potrebi organ, naveden v odločbi, jo posreduje skupaj z vsemi informacijami, ki jih je prejel od ponudnika posredniških storitev, glede učinkovanja te odločbe koordinatorju digitalnih storitev iz države članice organa izdajatelja.

4.   Po prejemu odločbe pravosodnega ali upravnega organa koordinator digitalnih storitev zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje kopijo odločbe iz odstavka 1 tega člena vsem drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 85.

5.   Najpozneje ob začetku učinkovanja odločbe ali, kadar je ustrezno, ob času, ki ga organ izdajatelj določi v svoji odločbi, ponudniki posredniških storitev zadevnega prejemnika storitve obvestijo o prejeti odločbi in njenem učinkovanju. Take informacije, ki se zagotovijo prejemniku storitve, vključujejo obrazložitev in možnosti obstoječih pravnih sredstev v skladu z odstavkom 2.

6.   Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v nacionalno civilno in kazensko procesno pravo.

1.   Ponudniki spletnih platform prejemnikom storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijavo, za obdobje vsaj šestih mesecev po odločitvi iz tega odstavka omogočajo dostop do učinkovitega notranjega sistema za obravnavo pritožb, ki jim omogoča, da vložijo elektronske in brezplačne pritožbe zoper odločitev, ki jo je ponudnik spletne platforme sprejel po prejemu prijave, ali zoper naslednje odločitve, ki jih sprejme ponudnik spletne platforme z obrazložitvijo, da se informacije, ki so jih zagotovili prejemniki, štejejo za nezakonito vsebino ali so nezdružljive z njegovimi pogoji poslovanja:

2.   Obdobje najmanj šestih mesecev iz odstavka 1 tega člena se začne na dan, ko je prejemnik storitve obveščen o odločitvi v skladu s členom 16(5) ali členom 17.

3.   Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da so njihovi notranji sistemi za obravnavo pritožb zlahka dostopni, uporabniku prijazni ter omogočajo in olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih pritožb.

4.   Ponudniki spletnih platform pravočasno, nediskriminatorno, skrbno in nepristransko obravnavajo pritožbe, predložene prek notranjega sistema za obravnavo pritožb. Kadar pritožba vsebuje zadostne razloge, da ponudnik spletne platforme meni, da njegova odločitev, da ne bo ukrepal v zvezi s prijavo, ni utemeljena ali da informacije, na katere se nanaša pritožba, niso nezakonite in nezdružljive s pogoji poslovanja spletne platforme, ali vsebuje informacije, ki kažejo, da ravnanje pritožnika ne upravičuje sprejetega ukrepa, ponudnik spletne platforme brez nepotrebnega odlašanja razveljavi svojo odločitev iz odstavka 1.

5.   Ponudniki spletnih platform pritožnike brez nepotrebnega odlašanja obvestijo o svoji utemeljeni odločitvi v zvezi z informacijami, na katere se nanaša pritožba, ter možnosti izvensodnega reševanja sporov iz člena 21 in o drugih razpoložljivih pravnih sredstvih.

6.   Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da se odločitve iz odstavka 5 sprejmejo pod nadzorom ustrezno usposobljenega osebja in ne izključno na podlagi avtomatiziranih sredstev.

1.   Prejemniki storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, na katere so naslovljene odločitve iz člena 20(1), lahko izberejo kateri koli organ za izvensodno reševanje sporov, ki je bil v skladu z odstavkom 3 tega člena certificiran za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki niso bile rešene z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.

Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da so informacije o možnosti prejemnikov storitve za dostop do izvensodnega reševanja sporov iz prvega pododstavka na jasen in uporabniku prijazen način preprosto dostopne na njihovem spletnem vmesniku.

Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika storitve, da kadar koli začne postopke za izpodbijanje teh odločitev ponudnikov spletnih platform pred sodiščem v skladu z veljavnim pravom.

2.   Obe strani v dobri veri sodelujeta z izbranim potrjenim organom za izvensodno reševanje sporov, da bi rešili spor.

Ponudniki spletnih platform lahko zavrnejo sodelovanje s takim organom za izvensodno reševanje sporov, če je bil spor v zvezi z istimi informacijami in istimi razlogi za domnevno nezakonitost ali nezdružljivost vsebine že rešen.

Certificirani organ za izvensodno reševanje sporov ni pristojen, da stranem naloži zavezujočo rešitev spora.

3.   Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za izvensodno reševanje sporov sedež, za obdobje največ petih let z možnostjo podaljšanja in na željo organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede:

4.   Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov vsako leto poročajo koordinatorju digitalnih storitev, ki jih je certificiral, o svojem delovanju, pri čemer navedejo vsaj število sporov, ki so jih prejeli, informacije o izidih teh sporov, povprečni čas, potreben za njihovo rešitev, in morebitne pomanjkljivosti ali težave, s katerimi so se srečali. Na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev zagotovijo dodatne informacije.

Koordinatorji digitalnih storitev vsaki dve leti pripravijo poročilo o delovanju organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali. V poročilu se zlasti:

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov dajo svoje odločitve na voljo stranem v razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po prejemu pritožbe. V primeru zelo zapletenih sporov lahko certificirani organ za izvensodno reševanje sporov po lastni presoji podaljša obdobje 90 koledarskih dni za dodatno obdobje, ki ne presega 90 dni, pri čemer je skupno trajanje največ 180 dni.

5.   Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ki je predložil prijavo, ponudnik spletne platforme krije vse pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna, in temu prejemniku, tudi posamezniku ali subjektu, povrne morebitne druge razumne stroške, ki jih je plačal v zvezi z reševanjem spora. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist ponudnika spletne platforme, prejemniku storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je ponudnik spletne platforme plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za izvensodno reševanje sporov ugotovi, da je ta prejemnik očitno ravnal v slabi veri.

Pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna ponudnikom spletnih platform za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov organa. Za prejemnike storitev je reševanje spora na voljo brezplačno ali za simbolično pristojbino.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov zadevnega prejemnika storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijavo, in zadevnega ponudnika spletne platforme s pristojbinami ali mehanizmi za določanje pristojbin seznanijo pred začetkom reševanja spora.

6.   Države članice lahko ustanovijo organe za izvensodno reševanje sporov za namene odstavka 1 ali podpirajo dejavnosti nekaterih ali vseh organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirale v skladu z odstavkom 3.

Države članice zagotovijo, da nobena od njihovih dejavnosti, izvedenih na podlagi prvega pododstavka, ne vpliva na zmožnost njihovih koordinatorjev digitalnih storitev, da certificirajo zadevne organe v skladu z odstavkom 3.

7.   Koordinator digitalnih storitev, ki je certificiral organ za izvensodno reševanje sporov, to certifikacijo prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, ugotovi, da organ za izvensodno reševanje sporov ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 3. Preden navedeno certifikacijo prekliče, zagotovi temu organu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu certifikacije organa za izvensodno reševanje sporov.

8.   Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 3, po potrebi vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, pa tudi organe za izvensodno reševanje sporov, katerih certifikacijo so preklicali. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na preprosto dostopnem namenskem spletnem mestu in ga posodablja.

9.   Ta člen ne posega v Direktivo 2013/11/EU niti v postopke in organe za alternativno reševanje potrošniških sporov, določene na podlagi navedene direktive.

1.   Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotovijo, da je njihov spletni vmesnik zasnovan in organiziran tako, da trgovcem omogoča, da izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami, skladnostjo in informacijami o varnosti proizvodov na podlagi veljavnega prava Unije.

Zadevni ponudnik zlasti zagotovi, da njegov spletni vmesnik trgovcem omogoča, da zagotovijo informacije o imenu, naslovu, telefonski številki in elektronskem naslovu gospodarskega subjekta, kakor je opredeljen v členu 3, točka 13, Uredbe (EU) 2019/1020 in drugem pravu Unije.

2.   Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotovijo, da je njihov spletni vmesnik oblikovan in organiziran tako, da trgovcem omogoča, da zagotovijo vsaj:

3.   Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si čim bolj prizadevajo oceniti, ali so taki trgovci zagotovili informacije iz odstavkov 1 in 2, preden trgovcu omogočijo ponujanje njihovega proizvoda ali storitve na teh platformah. Potem, ko trgovcu omogočijo ponujanje proizvodov ali storitev na njegovi spletni platformi, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si ponudnik razumno prizadeva naključno preveriti v kateri koli uradni, prosto dostopni in strojno berljivi spletni podatkovni zbirki ali spletnem vmesniku, ali so bili ponujeni proizvodi ali storitve prepoznani kot nezakoniti.

1.   Kadar ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne glede na uporabljeno sredstvo izve za nezakonit proizvod ali storitev, ki jo trgovec ponuja potrošnikom v Uniji prek svojih storitev, obvesti potrošnike, ki so kupili nezakoniti proizvod ali storitev prek njegovih storitev, če le ima njihove kontaktne podatke o:

Obveznost iz prvega pododstavka je omejena na nakupe nezakonitih proizvodov ali storitev, opravljenih v šestih mesecih od trenutka, ko je ponudnik izvedel za nezakonitost.

2.   Kadar, v okoliščinah iz odstavka 1, ponudnik spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, nima kontaktnih podatkov vseh zadevnih potrošnikov, na svojem spletnem vmesniku javno objavi preprosto dostopne informacije o nezakonitem proizvodu ali storitvi, identiteti trgovca in vseh ustreznih pravnih sredstvih.

1.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov vzpostavijo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od njihovih operativnih funkcij in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti. Ta funkcija za zagotavljanje skladnosti ima zadostna pooblastila, ugled in vire ter dostop do upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, da lahko spremlja skladnost navedenega ponudnika s to uredbo.

2.   Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3.

Upravljalni organ ponudnika zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov zagotovi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisni višji vodstveni delavec z ločeno odgovornostjo za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ter lahko izrazi pomisleke in navedeni organ opozori, kadar tveganja iz člena 34 ali neskladnost s to uredbo vplivajo ali bi lahko vplivala na zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, brez poseganja v odgovornosti upravljalnega organa v njegovi nadzorni in vodstveni funkciji.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne razreši brez predhodne odobritve upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika.

3.   Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti opravljajo naslednje naloge:

4.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

5.   Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika opredeli, nadzoruje in je odgovoren za izvajanje ponudnikove ureditve upravljanja, ki zagotavlja neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z razdelitvijo odgovornosti pri organizaciji ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, preprečevanjem navzkrižja interesov in premišljenim upravljanjem sistemskih tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34.

6.   Upravljalni organ redno, vsaj enkrat letno potrjuje in pregleduje strategije in politike za zatiranje, obvladovanje, spremljanje in zmanjševanje tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena zelo velika spletna platforma ali zelo velik spletni iskalnik.

7.   Upravljalni organ nameni dovolj časa obravnavi ukrepov v zvezi z obvladovanjem tveganja. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z obvladovanjem tveganja in zagotavlja, da se za obvladovanje tveganj, prepoznanih v skladu s členom 34, dodelijo ustrezni viri.

1.   Odbor sestavljajo koordinatorji digitalnih storitev, ki jih zastopajo uradniki na visoki ravni. Če ena ali več držav članic koordinatorja digitalnih storitev ne imenuje, to Odboru ne preprečuje izvajanja svojih nalog na podlagi te uredbe. Kadar to določa nacionalno pravo, lahko v Odboru poleg koordinatorja digitalnih storitev sodelujejo še drugi pristojni organi s specifičnimi operativnimi odgovornostmi za uporabo in izvrševanje te uredbe. Na sestanke se lahko povabijo drugi nacionalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje.

2.   Odboru predseduje Komisija. Komisija sklicuje sestanke in pripravi dnevni red v skladu z nalogami Odbora na podlagi te uredbe in skladno z njegovim poslovnikom. Ko Odbor prejme zahtevo, da sprejme priporočilo na podlagi te uredbe, se da zahteva takoj na voljo drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 85.

3.   Vsaka država članica ima en glas. Komisija nima glasovalnih pravic.

Odbor sprejme akte z navadno večino. Odbor pri sprejemanju priporočila Komisiji iz člena 36(1), prvi pododstavek, glasuje v 48 urah po zahtevi predsednika Odbora.

4.   Komisija zagotavlja upravno in analitično podporo dejavnostim Odbora na podlagi te uredbe.

5.   Odbor lahko na sestanke povabi strokovnjake in opazovalce ter sodeluje z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnjaki. Odbor javno objavi rezultate tega sodelovanja.

6.   Odbor se lahko posvetuje z zainteresiranimi stranmi in javno objavi rezultate takega posvetovanja.

7.   Odbor sprejme svoj poslovnik po soglasju Komisije.

1.   Komisija lahko za namene preiskovanja, ali ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov izpolnjujejo obveznosti iz te uredbe, preiskovalna pooblastila iz tega oddelka izvaja že pred začetkom postopka na podlagi člena 66(2). Ta pooblastila lahko izvaja na lastno pobudo ali na zahtevo na podlagi odstavka 2 tega člena.

2.   Kadar koordinator digitalnih storitev utemeljeno sumi, da ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika krši določbe oddelka 5 poglavja III ali sistematično krši katero koli od določb te uredbe, zaradi česar so huje prizadeti prejemniki storitve v njegovi državi članici, lahko Komisiji prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 85 pošlje zahtevo, naj zadevo oceni.

3.   Zahteva na podlagi odstavka 2 se ustrezno utemelji in vsebuje vsaj:

1.   Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko opravi razgovore z vsemi fizičnimi ali pravnimi osebami, ki soglašajo s tem, za zbiranje informacij glede predmeta preiskave v zvezi z domnevno kršitvijo. Komisija ima pravico, da tak razgovor snema z ustreznimi tehničnimi sredstvi.

2.   Če razgovor iz odstavka 1 poteka v prostorih, ki niso prostori Komisije, ta o tem obvesti koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere poteka razgovor. Če zadevni koordinator digitalnih storitev tako zahteva, lahko njegovi uradniki pri razgovoru sodelujejo z uradniki in drugimi spremljevalnimi osebami, ki jih je za vodenje razgovora pooblastila Komisija.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 24, 33, 37, 40 in 43, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.