Digital Service Act 2022/2065 SL

(b)	„prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja posredniško storitev, zlasti za namene iskanja informacij ali omogočanja dostopa do njih;

(c)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj okvira njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(d)	„ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati fizičnim ali pravnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitve ponudnika posredniških storitev, ki ima pomembno povezavo z Unijo;

(e)

„pomembna povezava z Unijo“ pomeni povezavo med ponudnikom posredniških storitev z Unijo, do katere pride zato, ker ima ta ponudnik sedež v Uniji, ali na podlagi posebnih dejanskih meril, kot na primer:

—	pomembno število prejemnikov storitve v eni ali več državah članicah glede na število njenih oziroma njihovih prebivalcev; ali

—	ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic;

(f)	„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki deluje, vključno prek katere koli osebe, ki deluje v njenem imenu ali po njenem naročilu, za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(g)

„posredniška storitev“ pomeni eno od naslednjih storitev informacijske družbe:

(i)	storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja;

(ii)

storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, katerega edini namen je izboljšati učinkovitost nadaljnjega prenosa informacij drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;

(iii)

storitev „gostovanja“, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve in ki se zagotovijo na njegovo zahtevo;

(h)

„nezakonita vsebina“ pomeni vsako informacijo, ki sama po sebi ali v povezavi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, ni skladna s pravom Unije ali pravom katere koli države članice, ki je skladno s pravom Unije, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;

(i)

„spletna platforma“ pomeni storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in razširja informacije v javnost, razen če je navedena dejavnost manjša in zgolj dodatna funkcija druge storitve ali manjša funkcionalnost primarne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, vključitev funkcije ali funkcionalnosti v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;

(j)

„spletni iskalnik“ pomeni posredniško storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po načeloma vseh spletnih mestih ali vseh spletnih mestih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, in poda rezultate v katerem koli formatu, v katerem je možno najti informacije, povezane z zahtevano vsebino;

(k)	„razširjanje v javnost“ pomeni dajanje informacij na voljo potencialno neomejenemu številu tretjih oseb na zahtevo prejemnika storitve, ki je take informacije zagotovil;

(l)	„pogodba, sklenjena na daljavo“, pomeni „pogodbo, sklenjeno na daljavo“, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU;

(m)	„spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami;

(n)	„koordinator digitalnih storitev v državi sedeža“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev glavni sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik;

(o)	„koordinator digitalnih storitev v namembni državi“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri se posredniška storitev zagotavlja;

(p)	„aktivni prejemnik spletne platforme“ pomeni prejemnika storitve, ki uporablja spletno platformo tako, da od nje zahteva, da gosti informacijo, ali pa je izpostavljen informaciji, ki jo gosti spletna platforma in se razširja prek njenega spletnega vmesnika;

(q)	„aktivni prejemnik spletnega iskalnika“ pomeni prejemnika storitve, ki je predložil poizvedbo spletnemu iskalniku in bil izpostavljen informaciji, ki je indeksirana in prikazana na njegovem spletnem vmesniku;

(r)	„oglas“ pomeni informacijo, namenjeno spodbujanju sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma predstavlja na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej spodbujanju navedene informacije;

(s)

„priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije ali jih prednostno razvršča, vključno na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik storitve, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;

(t)

„moderiranje vsebine“ pomeni avtomatizirane ali neavtomatizirane dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zlasti zaznavati, prepoznavati in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, vidnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, demonetizacija, onemogočanje dostopa do ali odstranitev takih informacij, ali ki vplivajo na zmožnost prejemnikov storitve, da zagotavljajo navedene informacije, na primer z ukinitvijo ali začasnim onemogočanjem prejemnikovega računa;

(u)	„pogoji poslovanja“ pomeni vse klavzule ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom storitve;

(v)	„invalidi“ pomeni „invalide“, kakor so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

(w)	„komercialno sporočilo“ pomeni „komercialno sporočilo“, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (f), Direktive 2000/31/ES;

(x)	„promet“ pomeni prihodek, ki ga podjetje ustvari, v smislu člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (39).

POGLAVJE II

ODGOVORNOST PONUDNIKOV POSREDNIŠKIH STORITEV

Člen 16

Mehanizmi prijave in ukrepanja

1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije, za katere posameznik ali subjekt meni, da pomenijo nezakonito vsebino. Ti mehanizmi so zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočajo izključno elektronsko predložitev prijav.

2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav. V ta namen ponudniki storitev gostovanja sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:

(a)	ustrezno utemeljeno pojasnilo razlogov, zakaj posameznik ali subjekt domneva, da je zadevna informacija nezakonita vsebina;

(b)	jasno navedbo točne elektronske lokacije navedene informacije, kot je točen URL ali URL-ji, in po potrebi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče prepoznati nezakonito vsebino, odvisno od vrste vsebine in konkretne storitve gostovanja;

(c)	ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki je predložil prijavo, razen v primeru informacij, za katere se šteje, da vključujejo eno od kaznivih dejanj iz členov 3 do 7 Direktive 2011/93/EU;

(d)	izjavo, ki potrjuje, da je posameznik ali subjekt, ki je predložil prijavo, v dobri veri prepričan, da so informacije in navedbe v prijavi točne in popolne.

3. Šteje se, da na podlagi prijav iz tega člena, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji za namene člena 6, kadar skrbnemu ponudniku storitev gostovanja omogočajo, da brez podrobnega pravnega pregleda prepozna nezakonitost zadevne dejavnosti ali informacije.

4. Kadar prijava vsebuje elektronske kontaktne podatke posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja temu posamezniku ali subjektu brez nepotrebnega odlašanja pošlje potrdilo o prejemu prijave.

5. Ponudnik tega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja tudi obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi s to odločitvijo.

6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno, nepristransko in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obdelavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, informacije o tem vključijo v obvestilu iz odstavka 5.

Člen 21

Izvensodno reševanje sporov

1. Prejemniki storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, na katere so naslovljene odločitve iz člena 20(1), lahko izberejo kateri koli organ za izvensodno reševanje sporov, ki je bil v skladu z odstavkom 3 tega člena certificiran za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki niso bile rešene z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.

Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da so informacije o možnosti prejemnikov storitve za dostop do izvensodnega reševanja sporov iz prvega pododstavka na jasen in uporabniku prijazen način preprosto dostopne na njihovem spletnem vmesniku.

Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika storitve, da kadar koli začne postopke za izpodbijanje teh odločitev ponudnikov spletnih platform pred sodiščem v skladu z veljavnim pravom.

2. Obe strani v dobri veri sodelujeta z izbranim potrjenim organom za izvensodno reševanje sporov, da bi rešili spor.

Ponudniki spletnih platform lahko zavrnejo sodelovanje s takim organom za izvensodno reševanje sporov, če je bil spor v zvezi z istimi informacijami in istimi razlogi za domnevno nezakonitost ali nezdružljivost vsebine že rešen.

Certificirani organ za izvensodno reševanje sporov ni pristojen, da stranem naloži zavezujočo rešitev spora.

3. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za izvensodno reševanje sporov sedež, za obdobje največ petih let z možnostjo podaljšanja in na željo organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen, tudi finančno neodvisen, od ponudnikov spletnih platform in prejemnikov storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki spletnih platform, tudi od posameznikov ali subjektov, ki so predložili prijave;

(b)	ima potrebno strokovno znanje v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin, ali v zvezi z uporabo in izvrševanjem pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform, s katerim lahko učinkovito prispeva k reševanju spora;

(c)	njegovi člani so plačani na način, ki ni povezan z rezultatom postopka;

(d)	izvensodno reševanje sporov, ki ga ponuja, je preprosto dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije ter omogoča sprožitev postopka za reševanje sporov in predložitev potrebnih dokazil po spletu;

(e)	spore lahko rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem od uradnih jezikov institucij Unije;

(f)	izvensodno reševanje sporov. ki ga ponuja, poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je preprosto in javno dostopen ter je v skladu z veljavnim pravom, vključno s tem členom.

Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede:

(a)	specifična vprašanja, na katera se nanaša strokovno znanje organa, kakor je določeno v točki (b) prvega pododstavka; in

(b)	uradni jezik ali jezike institucij Unije, ki jih lahko organ uporablja za reševanje sporov kakor je določeno v točki (e) prvega pododstavka.

4. Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov vsako leto poročajo koordinatorju digitalnih storitev, ki jih je certificiral, o svojem delovanju, pri čemer navedejo vsaj število sporov, ki so jih prejeli, informacije o izidih teh sporov, povprečni čas, potreben za njihovo rešitev, in morebitne pomanjkljivosti ali težave, s katerimi so se srečali. Na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev zagotovijo dodatne informacije.

Koordinatorji digitalnih storitev vsaki dve leti pripravijo poročilo o delovanju organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali. V poročilu se zlasti:

(a)	navede število sporov, ki jih je vsak certificirani organ za izvensodno reševanje sporov prejel letno;

(b)	navede izid postopkov, predloženih tem organom, in povprečni čas, potreben za rešitev sporov;

(c)	prepozna in pojasni vse sistematične ali sektorske pomanjkljivosti ali težave, ki so se pojavile v zvezi z delovanjem teh organov;

(d)	prepozna primere dobre prakse v zvezi s tem delovanjem;

(e)	navede priporočila o tem, kako po potrebi izboljšati to delovanje.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov dajo svoje odločitve na voljo stranem v razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po prejemu pritožbe. V primeru zelo zapletenih sporov lahko certificirani organ za izvensodno reševanje sporov po lastni presoji podaljša obdobje 90 koledarskih dni za dodatno obdobje, ki ne presega 90 dni, pri čemer je skupno trajanje največ 180 dni.

5. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ki je predložil prijavo, ponudnik spletne platforme krije vse pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna, in temu prejemniku, tudi posamezniku ali subjektu, povrne morebitne druge razumne stroške, ki jih je plačal v zvezi z reševanjem spora. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist ponudnika spletne platforme, prejemniku storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je ponudnik spletne platforme plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za izvensodno reševanje sporov ugotovi, da je ta prejemnik očitno ravnal v slabi veri.

Pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna ponudnikom spletnih platform za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov organa. Za prejemnike storitev je reševanje spora na voljo brezplačno ali za simbolično pristojbino.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov zadevnega prejemnika storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijavo, in zadevnega ponudnika spletne platforme s pristojbinami ali mehanizmi za določanje pristojbin seznanijo pred začetkom reševanja spora.

6. Države članice lahko ustanovijo organe za izvensodno reševanje sporov za namene odstavka 1 ali podpirajo dejavnosti nekaterih ali vseh organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirale v skladu z odstavkom 3.

Države članice zagotovijo, da nobena od njihovih dejavnosti, izvedenih na podlagi prvega pododstavka, ne vpliva na zmožnost njihovih koordinatorjev digitalnih storitev, da certificirajo zadevne organe v skladu z odstavkom 3.

7. Koordinator digitalnih storitev, ki je certificiral organ za izvensodno reševanje sporov, to certifikacijo prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, ugotovi, da organ za izvensodno reševanje sporov ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 3. Preden navedeno certifikacijo prekliče, zagotovi temu organu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu certifikacije organa za izvensodno reševanje sporov.

8. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 3, po potrebi vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, pa tudi organe za izvensodno reševanje sporov, katerih certifikacijo so preklicali. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na preprosto dostopnem namenskem spletnem mestu in ga posodablja.

9. Ta člen ne posega v Direktivo 2013/11/EU niti v postopke in organe za alternativno reševanje potrošniških sporov, določene na podlagi navedene direktive.

Člen 22

Zaupanja vredni prijavitelji

1. Ponudniki spletnih platform sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji na strokovnem področju, za katerega so bili določeni, predložijo prek mehanizmov iz člena 16, obravnavajo prednostno, odločitve o njih pa sprejemajo brez nepotrebnega odlašanja.

2. Status „zaupanja vrednega prijavitelja“ na podlagi te uredbe koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, na podlagi vloge katerega koli subjekta, podeli prosilcu, ki dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	ima posebno strokovno znanje in kompetence za namene zaznavanja in prepoznavanja nezakonitih vsebin ter obveščanja o njih;

(b)	je neodvisen od katerega koli ponudnika spletnih platform;

(c)	dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja skrbno, natančno in objektivno.

3. Zaupanja vredni prijavitelji vsaj enkrat letno objavijo preprosto razumljivo in podrobno poročilo o prijavah, ki so jih v zadevnem obdobju predložili v skladu s členom 16. V poročilu navedejo vsaj število prijav, razdeljenih glede na:

(a)	identiteto ponudnika storitev gostovanja;

(b)	vrsto prijavljene domnevno nezakonite vsebine;

(c)	ukrepe, ki jih je sprejel ponudnik.

Ta poročila vsebujejo obrazložitev vzpostavljenih postopkov za zagotovitev, da zaupanja vredni prijavitelj ohrani svojo neodvisnost.

Zaupanja vredni prijavitelji ta poročila pošljejo koordinatorju digitalnih storitev, ki jim je podelil status, in jih javno objavijo. Informacije v teh poročilih ne vsebujejo osebnih podatkov.

4. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in Odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2 ali katerih status zaupanja vrednega prijavitelja so začasno odvzeli v skladu z odstavkom 6 ali preklicali v skladu z odstavkom 7.

5. Komisija objavi informacije iz odstavka 4 v javno dostopni zbirki podatkov v preprosto dostopnem in strojno berljivem formatu, ki jo posodablja.

6. Kadar ima ponudnik spletnih platform informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 16 predložil precejšnje število nezadostno natančnih, netočnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 20(4), te informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila. Ko koordinator digitalnih storitev prejme informacije od ponudnika spletnih platform in če meni, da obstajajo upravičeni razlogi za začetek preiskave, se status zaupanja vrednega prijavitelja v obdobju preiskave začasno odvzame. Ta preiskava se izvede brez nepotrebnega odlašanja.

7. Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni bodisi na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, vključno z informacijami, ki jih je predložil ponudnik spletnih platform v skladu z odstavkom 6, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa koordinator digitalnih storitev da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.

8. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom po potrebi izda smernice za pomoč ponudnikom spletnih platform in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 2, 6 in 7.

Člen 35

Zmanjševanje tveganj

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov uvedejo razumne, sorazmerne in učinkovite ukrepe za zmanjševanje tveganj, prilagojene specifičnim sistemskim tveganjem, prepoznanim na podlagi člena 34, s posebnim poudarkom na učinkih takšnih ukrepov na temeljne pravice. Taki ukrepi lahko po potrebi vključujejo:

(a)	prilagoditev zasnove, značilnosti ali delovanja storitev, vključno z njihovimi spletnimi vmesniki;

(b)	prilagoditev njihovih pogojev poslovanja in njihovega izvrševanja;

(c)

prilagoditev postopkov za moderiranje vsebin, vključno s hitrostjo in kakovostjo obdelave prijav, povezanih s specifičnimi vrstami nezakonitih vsebin, in po potrebi hitro odstranitvijo prijavljenih vsebin ali onemogočitvijo dostopa do njih, zlasti v zvezi z nezakonitim sovražnim govorom ali kibernetskim nasiljem, pa tudi prilagoditev vseh ustreznih postopkov odločanja in namenskih virov za moderiranje vsebin;

(d)	testiranje in prilagajanje njihovih algoritemskih sistemov, vključno z njihovimi priporočilnimi sistemi;

(e)	prilagoditev njihovih sistemov oglaševanja in sprejetje ciljno usmerjenih ukrepov za omejitev ali prilagoditev prikazovanja oglasov v zvezi s storitvijo, ki jo zagotavljajo;

(f)	okrepitev notranjih postopkov, virov, testiranja, dokumentiranja ali nadzora katere koli od njihovih dejavnosti, zlasti v zvezi z odkrivanjem sistemskih tveganj;

(g)	vzpostavitev ali prilagoditev sodelovanja z zaupanja vrednimi prijavitelji v skladu s členom 22 in izvajanje odločitev organov za izvensodno reševanje sporov na podlagi člena 21;

(h)	vzpostavitev ali prilagoditev sodelovanja z drugimi ponudniki spletnih platform ali spletnih iskalnikov na podlagi kodeksov ravnanja in kriznih protokolov iz členov 45 oziroma 48;

(i)	sprejemanje ukrepov za ozaveščanje in prilagajanje spletnega vmesnika, da bi prejemnikom storitev dali več informacij;

(j)	sprejemanje ciljno usmerjenih ukrepov za varstvo pravic otrok, vključno z orodji za preverjanje starosti in starševski nadzor in orodji za pomoč mladoletnikom pri sporočanju zlorab ali pridobivanju podpore, kot je ustrezno;

(k)

zagotavljanje, da se informacija, najsi gre za ustvarjeno ali prirejeno sliko, avdio ali video, ki je bistveno podobna obstoječim osebam, predmetom, krajem ali drugim subjektom ali dogodkom in se osebi napačno zdi pristna ali resnična, razlikuje na podlagi vidnih oznak, ko je predstavljena na njihovih spletnih vmesnikih, in poleg tega zagotavljanje funkcionalnosti, ki je preprosta za uporabo in ki prejemnikom storitve omogoča, da navedejo tako informacijo.

2. Odbor v sodelovanju s Komisijo enkrat letno objavi celovita poročila. Ta poročila vključujejo naslednje:

(a)	prepoznavanje in oceno najpomembnejših in ponavljajočih se sistemskih tveganj, ki jih sporočijo ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov ali se prepoznajo na podlagi drugih virov informacij, zlasti tistih, predloženih v skladu s členi 39, 40 in 42;

(b)	dobre prakse za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov za zmanjševanje prepoznanih sistemskih tveganj.

Ta poročila prikazujejo sistemska tveganja za posamezne države članice, v katerih so se pojavila, in za Unijo kot celoto, kakor je ustrezno.

3. Komisija lahko v sodelovanju s koordinatorji digitalnih storitev izda smernice o uporabi odstavka 1 v zvezi s specifičnimi tveganji, zlasti za predstavitev dobrih praks in priporočil možnih ukrepov ob ustreznem upoštevanju morebitnih posledic ukrepov za temeljne pravice vseh udeleženih strani, določene v Listini. Komisija pri pripravi navedenih smernic organizira javna posvetovanja.

Člen 40

Dostop do podatkov in nadzor nad njimi

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v tej zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo.

2. Koordinatorji digitalnih storitev in Komisija podatke, do katerih se dostopa na podlagi odstavka 1, uporabljajo samo za namene spremljanja in ocenjevanja skladnosti s to uredbo ter ustrezno upoštevajo pravice in interese ponudnikov zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov in zadevnih prejemnikov storitve, vključno z varstvom osebnih podatkov, varstvom zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti, in ohranjanjem varnosti njihovih storitev.

3. Za namene odstavka 1 ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije pojasnijo zasnovo, logiko, delovanje in preskušanje svojih algoritemskih sistemov, vključno z njihovimi priporočilnimi sistemi.

4. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 8 tega člena, izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k zaznavanju, prepoznavanju in razumevanju sistemskih tveganj v Uniji, kakor so določena na podlagi člena 34(1), in k oceni ustreznosti, učinkovitosti in učinkov ukrepov za zmanjševanje tveganj na podlagi člena 35.

5. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov lahko v 15 dneh od prejema zahteve iz odstavka 4 od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahtevajo, da spremeni zahtevo, kadar menijo, da ne morejo zagotoviti dostopa do zahtevanih podatkov iz enega od naslednjih razlogov:

(a)	nimajo dostopa do podatkov;

(b)	zagotovitev dostopa do podatkov bo povzročila precejšnje ranljivosti varnosti njihove storitve ali varstva zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti.

6. Zahteve za spremembo na podlagi odstavka 5 vsebujejo predloge enega ali več alternativnih načinov za zagotovitev dostopa do zahtevanih podatkov ali drugih podatkov, ki so ustrezni in zadostni za namen zahteve.

Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v 15 dneh sprejme odločitev o zahtevi za spremembo ter jo sporoči ponudniku zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, kadar je ustrezno, skupaj s spremenjeno zahtevo in novim obdobjem za njeno izpolnitev.

7. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov olajšajo in zagotovijo dostop do podatkov na podlagi odstavkov 1 in 4 prek ustreznih vmesnikov, navedenih v zahtevi, vključno s spletnimi podatkovnimi zbirkami ali vmesniki za aplikacijsko programiranje.

8. Na podlagi ustrezno utemeljene vloge raziskovalcev koordinator digitalnih storitev v državi sedeža takim raziskovalcem za posebno raziskavo iz vloge podeli status „preverjenih raziskovalcev“ in izda obrazloženo zahtevo za dostop do podatkov ponudniku zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika na podlagi odstavka 4, kadar raziskovalci dokažejo, da izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)	povezani so z raziskovalno organizacijo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2019/790;

(b)	neodvisni so od komercialnih interesov;

(c)	njihova vloga razkriva financiranje raziskave;

(d)	sposobni so upoštevati specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter varovati osebne podatke, v svoji zahtevi pa opišejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki so jih sprejeli v ta namen;

(e)	njihova vloga dokazuje, da so njihov dostop do podatkov in zahtevani časovni okviri potrebni in sorazmerni za namene njihove raziskave ter da bodo pričakovani rezultati te raziskave prispevali k namenom iz odstavka 4;

(f)	načrtovane raziskovalne dejavnosti se bodo izvajale za namene določene v odstavku 4;

(g)	zavezali so se, da bodo svoje rezultate raziskav javno in brezplačno objavili v razumnem roku po zaključku raziskave ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih prejemnikov storitve v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža po prejemu vloge na podlagi tega odstavka o tem obvesti Komisijo in Odbor.

9. Raziskovalci lahko svojo vlogo predložijo tudi koordinatorju digitalnih storitev v državi članici raziskovalne organizacije, s katero so povezani. Koordinator digitalnih storitev po prejemu vloge na podlagi tega odstavka opravi začetno oceno, ali zadevni raziskovalci izpolnjujejo vse pogoje iz odstavka 8. Zadevni koordinator digitalnih storitev nato prijavo skupaj z dokazili, ki so jih predložili zadevni raziskovalci, in začetno oceno pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja sprejme odločitev, ali bo raziskovalcu podelil status „preverjenega raziskovalca“.

Ob ustreznem upoštevanju predložene začetne ocene je za končno odločitev, ali se raziskovalcu podeli status „preverjenega raziskovalca“, na podlagi odstavka 8 pristojen koordinator digitalnih storitev v državi sedeža.

10. Koordinator digitalnih storitev, ki je podelil status preverjenega raziskovalca in ponudnikom zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov izdal obrazloženo zahtevo za dostop do podatkov v korist preverjenega raziskovalca, izda sklep o preklicu dostopa, če po preiskavi na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, ugotovi, da preverjeni raziskovalec ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 8, in o odločitvi obvesti zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika. Koordinator digitalnih storitev pred ukinitvijo dostopa preverjenemu raziskovalcu omogoči, da se odzove na ugotovitve zadevne preiskave in namero o preklicu dostopa.

11. Koordinatorji digitalnih storitev v državi sedeža Odboru sporočijo imena in kontaktne podatke fizičnih oseb ali subjektov, ki so jim v skladu z odstavkom 8 dodelili status „preverjenega raziskovalca“, ter namen raziskave, v zvezi s katero je bila vložena vloga, ali, kadar so ukinili dostop do podatkov v skladu z odstavkom 10, Odboru sporočijo to informacijo.

12. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov brez nepotrebnega odlašanja omogočijo dostop do podatkov, vključno s podatki v realnem času, kadar je to tehnično izvedljivo, če so podatki na njihovem spletnem vmesniku javno dostopni raziskovalcem, vključno s tistimi, ki so povezani z neprofitnimi organi, organizacijami in združenji, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 8, točke (b), (c), (d) in (e), in ki uporabljajo podatke izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k zaznavanju, prepoznavanju in razumevanju sistemskih tveganj v Uniji na podlagi člena 34(1).

13. Komisija po posvetovanju z Odborom sprejme delegirane akte o dopolnitvi te uredbe za določitev tehničnih pogojev, pod katerimi si morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov izmenjevati podatke na podlagi odstavkov 1 in 4, ter namenov, za katere se lahko podatki uporabljajo. Ti delegirani akti določajo specifične pogoje v okviru katerih lahko poteka taka izmenjava podatkov z raziskovalci v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, kot tudi ustrezne objektivne indikatorje, postopke in, kadar je to potrebno, neodvisne svetovalne mehanizme, ki podpirajo izmenjavo podatkov, ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih ponudnikov zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov in zadevnih prejemnikov storitve, vključno z varstvom zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti, ter ohranjanjem varnosti njihovih storitev.

Člen 41

Funkcija za zagotavljanje skladnosti

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov vzpostavijo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od njihovih operativnih funkcij in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti. Ta funkcija za zagotavljanje skladnosti ima zadostna pooblastila, ugled in vire ter dostop do upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, da lahko spremlja skladnost navedenega ponudnika s to uredbo.

2. Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3.

Upravljalni organ ponudnika zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov zagotovi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisni višji vodstveni delavec z ločeno odgovornostjo za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ter lahko izrazi pomisleke in navedeni organ opozori, kadar tveganja iz člena 34 ali neskladnost s to uredbo vplivajo ali bi lahko vplivala na zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, brez poseganja v odgovornosti upravljalnega organa v njegovi nadzorni in vodstveni funkciji.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne razreši brez predhodne odobritve upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika.

3. Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti opravljajo naslednje naloge:

(a)	sodelujejo s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža in Komisijo za namen te uredbe;

(b)	zagotavljajo, da se prepoznajo vsa tveganja iz člena 34 in da se o njih ustrezno poroča ter da se sprejmejo razumni, sorazmerni in učinkoviti ukrepi za zmanjševanje tveganj na podlagi člena 35;

(c)	organizirajo in nadzorujejo dejavnosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika v zvezi z neodvisno revizijo na podlagi člena 37;

(d)	obveščajo vodstvo in zaposlene pri ponudniku zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika o zadevnih obveznostih na podlagi te uredbe ter jim svetujejo o teh obveznostih;

(e)	spremljajo skladnost ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika z obveznostmi, ki jih ima na podlagi te uredbe;

(f)	po potrebi spremljajo skladnost ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika z zavezami, sprejetimi na podlagi kodeksov ravnanja na podlagi členov 45 in 46 ali kriznih protokolov na podlagi člena 48.

4. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

5. Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika opredeli, nadzoruje in je odgovoren za izvajanje ponudnikove ureditve upravljanja, ki zagotavlja neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z razdelitvijo odgovornosti pri organizaciji ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, preprečevanjem navzkrižja interesov in premišljenim upravljanjem sistemskih tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34.

6. Upravljalni organ redno, vsaj enkrat letno potrjuje in pregleduje strategije in politike za zatiranje, obvladovanje, spremljanje in zmanjševanje tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena zelo velika spletna platforma ali zelo velik spletni iskalnik.

7. Upravljalni organ nameni dovolj časa obravnavi ukrepov v zvezi z obvladovanjem tveganja. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z obvladovanjem tveganja in zagotavlja, da se za obvladovanje tveganj, prepoznanih v skladu s členom 34, dodelijo ustrezni viri.

Člen 42

Obveznosti poročanja o preglednosti

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov objavijo poročila iz člena 15 najpozneje v dveh mesecih od datuma začetka uporabe iz člena 33(6), drugi pododstavek, nato pa vsaj vsakih šest mesecev.

2. V poročilih iz odstavka 1 tega člena, ki jih objavijo ponudniki zelo velikih spletnih platform, se poleg informacij iz člena 15 in člena 24(1) navedejo:

(a)	človeški viri, ki jih ponudnik zelo velikih spletnih platform nameni moderiranju vsebin v zvezi s storitvijo, ki se ponuja v Uniji, za vsak ustrezni uradni jezik držav članic, vključno z izpolnjevanjem obveznosti iz členov 16 in 22 ter izpolnjevanjem obveznosti iz člena 20;

(b)	kvalifikacije in jezikovno strokovno znanje oseb, ki izvajajo dejavnosti iz točke (a), ter usposabljanje in podporo temu osebju;

(c)	kazalnike točnosti in s tem povezane informacije iz člena 15(1), točka (e), za vsak uradni jezik držav članic.

Poročila se objavijo v vsaj enem od uradnih jezikov držav članic.

3. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov poleg informacij iz člena 24(2) v poročila iz odstavka 1 tega člena vključijo informacije o povprečnem mesečnem številu prejemnikov storitve za vsako državo članico.

4. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov najpozneje tri mesece po prejemu vsakega revizijskega poročila na podlagi odstavka 37(4) brez nepotrebnega odlašanja po zaključku koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji pošljejo in javno objavijo:

(a)	poročilo o rezultatih ocene tveganja na podlagi člena 34;

(b)	specifične ukrepe za zmanjšanje tveganja, uvedene na podlagi člena 35(1);

(c)	revizijsko poročilo iz člena 37(4);

(d)	poročilo o izvedbi revizijskih priporočil iz člena 37(6);

(e)	po potrebi informacije o posvetovanjih, ki jih je ponudnik izvedel v podporo ocenam tveganja in zasnovi ukrepov za zmanjšanje tveganja.

5. Kadar ponudnik zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov meni, da bi lahko objava informacij na podlagi odstavka 4 povzročila razkritje zaupnih informacij navedenega ponudnika ali prejemnikov storitve ali precejšnje ranljivosti za varnost njegove storitve, ogrozi javno varnost ali škoduje prejemnikom, lahko takšne informacije odstrani iz javno razpoložljivih poročil. V tem primeru koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji posreduje popolna poročila in priloži obrazložitev razlogov za odstranitev informacij iz javno razpoložljivih poročil.

Člen 51

Pooblastila koordinatorjev digitalnih storitev

1. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)

pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 37 in člena 75(2), zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja predložijo take informacije;

(b)

pooblastilo, da izvajajo inšpekcijske preglede v vseh prostorih, ki jih navedeni ponudniki ali navedene osebe uporabljajo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, ali da od pravosodnega organa v njihovi državi članici zahtevajo, da odredi takšne inšpekcijske preglede, ali da izvajanje takšnih inšpekcijskih pregledov zahtevajo od drugih javnih organov, z namenom preučitve, zasega, odvzema ali pridobitve izvodov informacij v zvezi z domnevno kršitvijo v kakršni koli obliki, ne glede na pomnilniški medij;

(c)	pooblastilo, da od katerega koli člana osebja ali predstavnika navedenih ponudnikov ali oseb zahtevajo pojasnila glede kakršnih koli informacij v zvezi z domnevno kršitvijo in z njihovim soglasjem s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi zabeležijo odgovore.

2. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja izvršilna pooblastila v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)	pooblastilo, da sprejmejo zaveze navedenih ponudnikov v zvezi z njihovo skladnostjo s to uredbo in da te zaveze določijo za zavezujoče;

(b)	pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev in po potrebi naložijo popravne ukrepe, sorazmerne s kršitvijo in potrebne za učinkovito ustavitev kršitve, ali da to zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(c)	pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo globe za neskladnost s to uredbo, vključno z neizpolnitvijo morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev glob zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(d)

pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo periodično denarno kazen za zagotovitev ustavitve kršitve v skladu z odločbo, izdano na podlagi točke (b) tega pododstavka, ali za neizpolnitev morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev periodične denarne kazni zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(e)	pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev nevarnosti resne škode ali za to, da od ustreznega pravosodnega organa zahtevajo, da to stori.

Kar zadeva prvi pododstavek, točki (c) in (d), imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja katerih koli odločb, ki so bile tem osebam izdane na podlagi navedenega odstavka. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim obdobjem, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

3. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, ter kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:

(a)	zahtevajo lahko, da upravljalni organ navedenih ponudnikov brez nepotrebnega odlašanja preuči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;

(b)

kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik posredniških storitev ni ustrezno izpolnil zahtev iz točke (a), da kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo ter ta kršitev vključuje kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, od pristojnega pravosodnega organa njegove države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, ali, le kadar to ni tehnično izvedljivo, do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.

Kadar koordinator digitalnih storitev ne ravna na zahtevo Komisije iz člena 82, pred predložitvijo zahteve iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, povabi zainteresirane strani, da v obdobju, ki ni krajše od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in identificira predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov. Ponudnik posredniških storitev, predvideni naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki izkažejo zakoniti interes, imajo pravico sodelovati v postopku pred pristojnim pravosodnim organom. Vsak odrejeni ukrep je sorazmeren glede na naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ter ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa zadevnih prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Omejitev dostopa velja za obdobje štirih tednov, pri čemer lahko pristojni pravosodni organ s svojo odločbo koordinatorju digitalnih storitev dovoli, da to obdobje podaljša za nadaljnja enako dolga obdobja, in določi največje število podaljšanj. Koordinator digitalnih storitev podaljša obdobje le, kadar ob upoštevanju pravic in interesov vseh strani, na katere vpliva navedena omejitev, ter vseh ustreznih okoliščin, vključno z vsemi informacijami, ki mu jih zagotovijo ponudnik posredniških storitev, naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki so izkazale zakoniti interes, meni, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	ponudnik posredniških storitev ni sprejel ukrepov, potrebnih za ustavitev kršitve;

(b)	glede na število prizadetih prejemnikov ter morebitni obstoj ustreznih in preprosto dostopnih alternativ začasna omejitev ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Kadar koordinator digitalnih storitev meni, da sta pogoja iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), izpolnjena, obdobja pa na podlagi tretjega pododstavka ne more dodatno podaljšati, pristojnemu pravosodnemu organu predloži novo zahtevo iz prvega pododstavka, točka (b).

4. Pooblastila iz odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v oddelek 3.

5. Ukrepi, ki jih koordinatorji digitalnih storitev sprejmejo pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, kadar je ustrezno pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika posredniških storitev.

6. Države članice določijo posebna pravila in postopke za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 ter zagotovijo, da za vsakršno izvajanje navedenih pooblastil veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v veljavnem nacionalnem pravu, v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

Člen 55

Poročila o dejavnostih

1. Koordinatorji digitalnih storitev pripravijo letna poročila o svojih dejavnostih na podlagi te uredbo, vključno s številom pritožb, prejetih na podlagi člena 53, in pregledom nadaljnjega ukrepanja na njihovi podlagi. Koordinatorji digitalnih storitev letna poročila javno objavijo v strojno berljivi obliki, ob upoštevanju veljavnih pravil o zaupnosti informacij iz člena 84, ter jih posredujejo Komisiji in Odboru.

2. Letno poročilo vključuje tudi naslednje informacije:

(a)	število in predmet odločb o ukrepanju zoper nezakonito vsebino in odločb o predložitvi informacij, ki jih v skladu s členoma 9 in 10 izda kateri koli nacionalni pravosodni ali upravni organ države članice zadevnega koordinatorja digitalnih storitev;

(b)	učinke navedenih odločb, kot se sporočijo koordinatorju digitalnih storitev v skladu s členoma 9 in 10.

3. Kadar je država članica na podlagi člena 49 določila več pristojnih organov, zagotovi, da koordinator digitalnih storitev pripravi enotno poročilo, ki zajema dejavnosti vseh pristojnih organov, ter da mu drugi zadevni pristojni organi zagotovijo vse ustrezne informacije in potrebno podporo.

ODDELEK 2

Pristojnosti, usklajena preiskava in mehanizmi za doslednost

Člen 62

Struktura Odbora

1. Odbor sestavljajo koordinatorji digitalnih storitev, ki jih zastopajo uradniki na visoki ravni. Če ena ali več držav članic koordinatorja digitalnih storitev ne imenuje, to Odboru ne preprečuje izvajanja svojih nalog na podlagi te uredbe. Kadar to določa nacionalno pravo, lahko v Odboru poleg koordinatorja digitalnih storitev sodelujejo še drugi pristojni organi s specifičnimi operativnimi odgovornostmi za uporabo in izvrševanje te uredbe. Na sestanke se lahko povabijo drugi nacionalni organi, kadar so vprašanja, o katerih se razpravlja, pomembna zanje.

2. Odboru predseduje Komisija. Komisija sklicuje sestanke in pripravi dnevni red v skladu z nalogami Odbora na podlagi te uredbe in skladno z njegovim poslovnikom. Ko Odbor prejme zahtevo, da sprejme priporočilo na podlagi te uredbe, se da zahteva takoj na voljo drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 85.

3. Vsaka država članica ima en glas. Komisija nima glasovalnih pravic.

Odbor sprejme akte z navadno večino. Odbor pri sprejemanju priporočila Komisiji iz člena 36(1), prvi pododstavek, glasuje v 48 urah po zahtevi predsednika Odbora.

4. Komisija zagotavlja upravno in analitično podporo dejavnostim Odbora na podlagi te uredbe.

5. Odbor lahko na sestanke povabi strokovnjake in opazovalce ter sodeluje z drugimi organi, uradi, agencijami in svetovalnimi skupinami Unije, po potrebi pa tudi z zunanjimi strokovnjaki. Odbor javno objavi rezultate tega sodelovanja.

6. Odbor se lahko posvetuje z zainteresiranimi stranmi in javno objavi rezultate takega posvetovanja.

7. Odbor sprejme svoj poslovnik po soglasju Komisije.

Člen 67

Zahteve za informacije

1. Da bi Komisija lahko opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko s preprosto zahtevo ali sklepom od zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ter vsake druge fizične ali pravne osebe, ki deluje v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katero se lahko razumno domneva, da je seznanjena z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 37 in člena 75(2), zahteva, da takšne informacije zagotovi v razumnem obdobju.

2. Komisija pri pošiljanju preproste zahteve za informacije zadevnemu ponudniku zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali drugi osebi iz odstavka 1 tega člena navede pravno podlago in namen zahteve ter določi zahtevane informacije, obdobje, v katerem jih je treba zagotoviti, in globe za predložitev nepravilnih, nepopolnih ali zavajajočih informacij, določene v členu 74.

3. Kadar Komisija s sklepom zahteva, naj zadevni ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga oseba iz odstavka 1 tega člena zagotovi informacije, navede pravno podlago in namen zahteve ter določi zahtevane informacije in obdobje, v katerem jih je treba zagotoviti. Poleg tega navede globe, določene v členu 74, in navede ali naloži periodične denarne kazni, določene v členu 76. Opozori tudi na pravico, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije.

4. Ponudniki zadevne zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga oseba iz odstavka 1 ali njihovi zastopniki, v primeru pravnih oseb pa tudi podjetja ali družbe, ali, kadar nimajo pravne osebnosti, osebe, ki so po zakonu ali njihovi ustavi pooblaščene, da jih zastopajo, predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge osebe iz odstavka 1. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Stranke so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, nepravilne ali zavajajoče.

5. Na zahtevo Komisije koordinatorji digitalnih storitev in drugi pristojni organi Komisiji zagotovijo vse potrebne informacije za izvajanje nalog, ki jih ima na podlagi tega oddelka.

6. Komisija po pošiljanju enostavnega zahtevka ali sklepa iz odstavka 1 tega člena brez nepotrebnega odlašanja pošlje kopijo koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema za izmenjavo informacij iz člena 85.

Člen 69

Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

1. Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede v prostorih zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge osebe iz člena 67(1).

2. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)	vstopijo v vse prostore, na zemljišče in v prevozna sredstva zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe;

(b)	pregledajo poslovne knjige in druge evidence v zvezi z zagotavljanjem zadevne storitve, ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;

(c)	vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz takih poslovnih knjig ali drugih evidenc v vseh oblikah;

(d)	od ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo, da omogoči dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, ravnanja s podatki in poslovnih praks ter da evidentira ali dokumentira dana pojasnila;

(e)

pečatijo vse prostore, ki se uporabljajo v okviru trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe, ter poslovne knjige ali druge evidence za obdobje in v obsegu, ki sta potrebna za inšpekcijski pregled;

(f)	od vsakega predstavnika ali člana osebja ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo pojasnila o dejstvih ali dokumentih, povezanih s predmetom in namenom pregleda, ter zabeležijo odgovore;

(g)	naslovijo vprašanja v zvezi s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda na vsakega takega predstavnika ali člana osebja ter njegove odgovore zabeležijo.

3. Inšpekcijski pregledi se lahko izvajajo s pomočjo revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija na podlagi člena 72(2), in s koordinatorjem digitalnih storitev ali drugimi pristojnimi nacionalnimi organi države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled.

4. Kadar izročene poslovne knjige ali druge evidence, povezane z zagotavljanjem zadevne storitve, niso popolne ali kadar so odgovori na vprašanja, zastavljena na podlagi odstavka 2 tega člena, nepravilni, nepopolni ali so zavajajoči, uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, izvajajo svoja pooblastila na podlagi predložitve pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen pregleda ter kazni, določene v členih 74 in 76. Komisija pred inšpekcijskim pregledom koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled, o tem pravočasno obvesti.

5. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, revizorji in strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, koordinator digitalnih storitev ali drugi pristojni organi države članice, na ozemlju katere se inšpekcijski pregled izvaja, lahko med inšpekcijskimi pregledi od ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo, da predloži pojasnila o svoji organizaciji, delovanju, informacijskem sistemu, algoritmih, ravnanju s podatki in poslovanju, ter lahko naslovijo vprašanja na njihovo ključno osebje.

6. Ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna fizična ali pravna oseba mora sodelovati v inšpekcijskem pregledu, ki ga s sklepom odredi Komisija. V sklepu so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in kazni, določene v členih 74 in 76, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije. Komisija se pred sprejetjem tega sklepa posvetuje s koordinatorjem digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere bo opravljen inšpekcijski pregled.

7. Uradniki koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in druge osebe, ki jih ta koordinator pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega koordinatorja digitalnih storitev ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija v zvezi s pregledom. Za to imajo pooblastila, navedena v odstavku 2.

8. Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi tega člena, jim država članica, na ozemlju katere naj bi pregled potekal, na zahtevo teh uradnikov ali drugih spremljajočih oseb in v skladu z nacionalnim pravom države članice zagotovi potrebno pomoč, tudi v obliki prisilnih ukrepov, ki jih sprejme pristojni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda, kadar je to ustrezno na podlagi nacionalnega prava.

9. Če je za pomoč iz odstavka 8 potrebno dovoljenje nacionalnega pravosodnega organa v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice, koordinator digitalnih storitev te države članice zaprosi zanj na zahtevo uradnikov in drugih spremljajočih oseb, ki jih pooblasti Komisija. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10. Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 9, nacionalni pravosodni organ, ki odloča o zadevi, preveri, ali je sklep Komisije o odreditvi inšpekcijskega pregleda pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri takem preverjanju lahko nacionalni pravosodni organ neposredno ali prek koordinatorjev digitalnih storitev zadevne države članice Komisijo zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, na podlagi katerih Komisija sumi o kršitvi te uredbe, glede resnosti domnevne kršitve in glede vpletenosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne presoja o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti ne zahteva informacij iz spisa Komisije. Zakonitost sklepa Komisije lahko preverja le Sodišče Evropske unije.

Člen 91

Pregled

1. Komisija do 18. februarja 2027 ovrednoti morebiten učinek te uredbe na razvoj in gospodarsko rast malih in srednjih podjetij ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

Komisija do 17. novembra 2025 ovrednoti in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o:

(a)	uporabi člena 33, vključno s področjem uporabe ponudnikov posredniških storitev, za katere veljajo obveznosti iz oddelka 5 poglavja III te uredbe;

(b)	načinu, kako ta uredba vpliva na druge pravne akte, zlasti akte iz člena 2(3) in (4).

2. Komisija do 17. novembra 2027 in nato vsakih pet let ovrednoti to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

V tem poročilu se obravnava zlasti:

(a)	uporaba odstavka 1, drugi pododstavek, točki (a) in (b);

(b)	prispevek te uredbe k poglobitvi in učinkovitemu delovanju notranjega trga posredniških storitev, zlasti kar zadeva čezmejno zagotavljanje digitalnih storitev;

(c)	uporaba členov 13, 16, 20, 21, 45 in 46;

(d)	obseg obveznosti za mala podjetja in mikropodjetja;

(e)	učinkovitost mehanizmov nadzora in izvrševanja;

(f)	vpliv na spoštovanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

3. Poročilu iz odstavkov 1 in 2 se, kadar je ustrezno, priloži predlog spremembe te uredbe.

4. Komisija v poročilu iz odstavka 2 tega člena oceni tudi letna poročila koordinatorjev digitalnih storitev o njihovih dejavnostih, ki jih predložijo Komisiji in Odboru na podlagi člena 55(1), in o njih poroča.

5. Za namen odstavka 2 države članice in Odbor pošljejo informacije na zahtevo Komisije.

6. Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 2 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov in posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem ter položaju novih konkurentov.

7. Komisija do 18. februarja 2027 po posvetovanju z Odborom oceni delovanje Odbora in uporabo člena 43, pri čemer upošteva prva leta uporabe te uredbe, ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Na podlagi ugotovitev in mnenja Odbora, ki se upošteva v največji možni meri, se temu poročilu po potrebi priloži predlog spremembe te uredbe v zvezi s strukturo Odbora.

whereas

keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

Digital Service Act 2022/2065 SL