keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

1.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz členov 5 in 6. Ti delegirani akti temeljijo na preiskavi trga na podlagi člena 19, v kateri je bila opredeljena potreba po posodabljanju teh obveznosti zaradi obravnavanja praks, ki bodisi omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev bodisi so nepoštene na enak način kot prakse, na katere se nanašajo obveznosti iz členov 5 in 6.

2.   Področje uporabe delegiranega akta, sprejetega v skladu odstavkom 1, je omejeno na:

(a)	razširitev obveznosti, ki se uporablja samo v zvezi z nekaterimi jedrnimi platformnimi storitvami, na druge jedrne platformne storitve, navedene v členu 2, točka 2;

(b)	razširitev obveznosti, ki koristi določenim poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom, tako da koristi tudi drugim poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom;

(c)	določitev načina, na katerega naj bi vratarji izvajali obveznosti iz členov 5 in 6, da se zagotovi dejansko izpolnjevanje teh obveznosti;

(d)	razširitev obveznosti, ki se uporablja le v zvezi z nekaterimi storitvami, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, na druge storitve, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo;

(e)	razširitev obveznosti, ki se uporablja samo v zvezi z nekaterimi vrstami podatkov, tako da se uporablja tudi za druge vrste podatkov;

(f)	dodajanje dodatnih pogojev, kadar obveznost nalaga določene pogoje za ravnanje vratarja, ali

(g)	uporabo obveznosti, ki ureja razmerje med več jedrnimi platformnimi storitvami vratarja, za razmerje med jedrno platformno storitvijo in drugimi storitvami vratarja.

3.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za spremembo te uredbe v zvezi s seznamom osnovnih funkcionalnosti, opredeljenih v členu 7(2), in sicer z dodajanjem ali odvzemanjem funkcionalnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke.

Ti delegirani akti temeljijo na preiskavi trga na podlagi člena 19, v kateri je bila opredeljena potreba po posodabljanju teh obveznosti zaradi obravnavanja praks, ki omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali so nepoštene na enak način kot prakse, na katere se nanašajo obveznosti iz člena 7.

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz člena 7, in sicer z določitvijo načina izvajanja teh obveznosti, da se zagotovi dejansko izpolnjevanje teh obveznosti. Ti delegirani akti morajo temeljiti na preiskavi trga na podlagi člena 19, v kateri je bila opredeljena potreba po posodabljanju teh obveznosti zaradi obravnavanja praks, ki omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali so nepoštene na enak način kot prakse, na katere se nanašajo obveznosti iz člena 7.

5.   Šteje se, da praksa iz odstavkov 1, 3 in 4 omejuje tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali da je nepoštena, kadar:

(a)

se k tej praksi zatekajo vratarji ter kadar lahko ovira inovacije in omejuje izbiro za poslovne uporabnike in končne uporabnike, ker: (i) trajno vpliva ali bi lahko vplivala na tekmovalnost jedrne platformne storitve ali drugih storitev v digitalnem sektorju, saj ustvarja ali krepi ovire za druga podjetja, da vstopijo na trg ali da se širijo kot ponudniki jedrne platformne storitve ali drugih storitev v digitalnem sektorju, ali (ii) preprečuje drugim izvajalcem, da bi imeli enak dostop do ključnega vložka kot vratar, ali

(b)	obstaja neravnovesje med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov ter vratar pridobi prednost pred poslovnimi uporabniki, ki je nesorazmerna s storitvijo, ki jo ta vratar zagotavlja tem poslovnim uporabnikom.

1.   Vratar obvesti Komisijo o vsaki nameravani koncentraciji v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004, kadar subjekti, ki se združujejo, ali cilj koncentracije zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov, ne glede na to, ali je treba o njih uradno obvestiti Komisijo v skladu z navedeno uredbo ali pristojni nacionalni organ za varstvo konkurence v skladu z nacionalnimi pravili o združitvah.

Vratar Komisijo obvesti o taki koncentraciji pred izvedbo koncentracije in po sklenitvi pogodbe, objavi javne ponudbe ali pridobitvi kontrolnega deleža.

2.   V obvestilu, ki ga pošlje vratar na podlagi odstavka 1, se navedejo vsaj podjetja, ki jih koncentracija zadeva, njihov letni promet v Uniji in na svetovni ravni, njihova področja dejavnosti, vključno z dejavnostmi, ki so neposredno povezane s koncentracijo, in transakcijsko vrednost pogodbe ali oceno transakcijske vrednosti, skupaj s povzetkom koncentracije, vključno z njeno naravo in utemeljitvijo ter seznamom držav članic, ki jih koncentracija zadeva.

V obvestilu, ki ga pošlje vratar, se za vse zadevne jedrne platformne storitve navede tudi njihov letni promet v Uniji, število njihovih letnih aktivnih poslovnih uporabnikov in število mesečnih aktivnih končnih uporabnikov.

3.   Če po koncentraciji iz odstavka 1 tega člena dodatne jedrne platformne storitve posamezno dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), zadevni vratar o tem obvesti Komisijo v dveh mesecih od izvedbe koncentracije in Komisiji predloži informacije iz člena 3(2).

4.   Komisija pristojne organe držav članic obvesti o vseh obvestilih, ki jih prejme na podlagi odstavka 1, in vsako leto objavi seznam pridobitev, o katerih so jo vratarji obvestili na podlagi navedenega odstavka.

Komisija upošteva pravni interes podjetij glede varovanja njihovih poslovnih skrivnosti.

5.   Pristojni organi držav članic lahko na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavka 1 tega člena, od Komisije zahtevajo preučitev koncentracije na podlagi člena 22 Uredbe (ES) št. 139/2004.

1.   Komisija lahko izvede preiskavo trga za preučitev, ali bi bilo treba na seznam jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, vključiti eno ali več storitev v digitalnem sektorju, ali za odkrivanje praks, ki omejujejo tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali so nepoštene in se s to uredbo ne obravnavajo učinkovito. Komisija v svoji oceni upošteva vse ustrezne ugotovitve iz postopkov na podlagi členov 101 in 102 PDEU v zvezi z digitalnimi trgi ter vse druge ustrezne dogodke.

2.   Komisija se lahko pri izvajanju preiskave trga na podlagi odstavka 1 posvetuje s tretjimi stranmi, vključno s poslovnimi in končnimi uporabniki storitev v digitalnem sektorju, ki se preiskujejo, ter poslovnimi in končnimi uporabniki, ki so predmet preiskovanih praks.

3.   Komisija ugotovitve objavi v poročilu v 18 mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a).

To poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu ter se mu po potrebi priloži:

(a)	zakonodajni predlog za spremembo te uredbe, da se na seznam jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, vključijo dodatne storitve v digitalnem sektorju ali da se v Poglavje III vključijo nove obveznosti, ali

(b)	osnutek delegiranega akta za dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz členov 5 in 6 ali osnutek delegiranega akta za spremembo ali dopolnitev te uredbe v zvezi z obveznostmi iz člena 7, kot je določeno v členu 12.

Po potrebi lahko v zakonodajnem predlogu za spremembo te uredbe iz točke (a) drugega pododstavka tudi predlaga, da se s seznama jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, črtajo obstoječe storitve ali da se iz členov 5, 6 ali 7 črtajo obstoječe obveznosti.

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)	vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)	pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)	vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig ali druge poslovne dokumentacije v kakršni koli obliki;

(d)	zahtevajo, da podjetje ali podjetniško združenje zagotovi dostop do organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in vodenja poslov ter pojasnila v zvezi z njimi, in zabeležijo ali dokumentirajo dana pojasnila s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi;

(e)	zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;

(f)	zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

3.   Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4.   Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6.   Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

7.   Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9.   Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

1.   Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 17, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi bilo treba podjetje imenovati za vratarja.

2.   Ena ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 18, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vratar sistematično kršil eno ali več obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja glede na zahteve iz člena 3(1).

3.   Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 19, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da:

(a)	bi bilo treba eno ali več storitev v digitalnem sektorju dodati na seznam jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, ali

(b)	ena ali več praks v tej uredbi ni obravnavana učinkovito in bi lahko omejila tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali bila nepoštena.

4.   Države članice svojo zahtevo podprejo z dokazi na podlagi odstavkov 1, 2 in 3. Pri zahtevah na podlagi odstavka 3 lahko ti dokazi zajemajo informacije o novih ponudbah proizvodov, storitev, programske opreme ali funkcij, ki vzbujajo pomisleke glede tekmovalnosti in pravičnosti, če se te izvajajo v okviru obstoječih jedrnih platformnih storitev ali kako drugače.

5.   Komisija v štirih mesecih po prejemu zahteve na podlagi tega člena preuči, ali obstajajo utemeljeni razlogi za začetek preiskave trga na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3. Komisija rezultate svoje ocene objavi.

1.   Komisiji pomaga odbor („svetovalni odbor za digitalne trge“). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 4 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar je treba pridobiti mnenje odbora na podlagi pisnega postopka, se ta postopek zaključi brez izida, ko se v roku za izdajo mnenja tako odloči predsednik odbora ali to zahteva navadna večina članov odbora.

3.   Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

4.   Komisija sporoči mnenje odbora naslovniku posameznega sklepa skupaj z navedenim sklepom. Mnenje javno objavi skupaj s posameznim sklepom, pri čemer upošteva pravni interes v zvezi z varovanjem poslovne skrivnosti.

1.   Komisija do 3. maja 2026 in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.   Z ocenami oceni, ali so bili cilji te uredbe, da se zagotovijo tekmovalni in pravični trgi, doseženi, oceni pa tudi učinek te uredbe na poslovne uporabnike, zlasti MSP, in končne uporabnike. Poleg tega Komisija oceni, ali se lahko področje uporabe člena 7 razširi na spletne storitve družbenega mreženja.

3.   Z ocenami se ugotovi, ali je treba zaradi zagotavljanja tekmovalnosti in pravičnosti digitalnih trgov v Uniji spremeniti pravila, med drugim glede seznama jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter njihovega izvrševanja. Komisija na podlagi ocen sprejme ustrezne ukrepe, med katerimi so lahko zakonodajni predlogi.

4.   Pristojni organi držav članic zagotovijo vse ustrezne informacije, ki so jim na voljo in ki jih lahko Komisija potrebuje za pripravo poročila iz odstavka 1.