keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

1.   Vratar mora izpolnjevati vse obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako od njegovih jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

2.   Vratar ne sme:

razen kadar je imel končni uporabnik izrecno izbiro in je dal privolitev v smislu člena 4, točka 11, in člena 7 Uredbe (EU) 2016/679.

Kadar končni uporabnik zavrne privolitev, dano za namene iz prvega pododstavka, ali jo prekliče, vratar ne ponovi svoje zahteve za privolitev za isti namen več kot enkrat v obdobju enega leta.

Ta odstavek ne posega v možnost vratarja, da se po potrebi opre na člen 6(1), točke (c), (d) in (e), Uredbe (EU) 2016/679.

3.   Vratar poslovnim uporabnikom ne preprečuje, da bi končnim uporabnikom ponujali enake proizvode ali storitve prek spletnih posredniških storitev tretjih strani ali prek lastnega neposrednega spletnega prodajnega kanala po cenah ali pod pogoji, ki se razlikujejo od cen ali pogojev, ponujenih prek spletnih posredniških storitev vratarja.

4.   Vratar poslovnim uporabnikom brezplačno omogoča, da končnim uporabnikom, ki so jih pridobili prek njegove jedrne platformne storitve ali prek drugih kanalov, sporočajo in promovirajo ponudbe, tudi pod drugačnimi pogoji, ter da sklepajo pogodbe s tistimi končnimi uporabniki, ne glede na to, ali v ta namen uporabljajo jedrne platformne storitve vratarja.

5.   Vratar končnim uporabnikom omogoča, da imajo prek njegovih jedrnih platformnih storitev dostop do vsebine, naročnin, funkcij ali drugih elementov, tako da jih uporabljajo s pomočjo programske aplikacije poslovnega uporabnika, tudi kadar so ti končni uporabniki takšne elemente pridobili od zadevnega poslovnega uporabnika, ne da bi uporabljali jedrne platformne storitve vratarja.

6.   Vratar poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom neposredno ali posredno ne preprečuje ali jih ne omejuje, da bi se v zvezi s kakršnim koli vprašanjem nespoštovanja zadevnega prava Unije ali nacionalnega prava s strani vratarja, kar zadeva kakršno koli prakso vratarja, obrnili na ustrezni javni organ, tudi nacionalna sodišča. To ne posega v pravico poslovnih uporabnikov in vratarjev, da v svojih sporazumih določijo zakonite pogoje uporabe mehanizmov za obravnavo pritožb.

7.   Vratar od končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ne zahteva, da uporabljajo, ponujajo storitev identifikacije, spletni brskalnik, plačilno storitev ali tehnične storitve, ki podpirajo zagotavljanje plačilnih storitev, kot so plačilni sistemi za nakupe znotraj aplikacije, tega vratarja ali da zagotavljajo interoperabilnost z njimi, v okviru storitev, ki jih zagotavljajo poslovni uporabniki z uporabo jedrnih platformnih storitev tega vratarja.

8.   Vratar od poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov ne zahteva, da se naročijo na katere koli dodatne jedrne platformne storitve, ki so navedene v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9) ali dosegajo mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), ali da se registrirajo vanje kot pogoj, da bi lahko uporabljali jedrne platformne storitve tega vratarja, ki so navedene na podlagi tistega člena, do njih dostopali, se vanje vpisali ali registrirali.

9.   Vratar vsakemu oglaševalcu, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci, na zahtevo oglaševalca dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, ki ga objavi oglaševalec, v zvezi s:

V primeru, da založnik ne privoli v izmenjavo informacij v zvezi s prejetim nadomestilom iz prvega pododstavka, točka (b), vratar vsakemu oglaševalcu brezplačno zagotovi informacije o povprečnem dnevnem nadomestilu, ki ga je za zadevne oglase prejel ta založnik, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

10.   Vratar vsakemu založniku, kateremu zagotavlja storitve spletnega oglaševanja, ali tretjim stranem, ki jih pooblastijo založniki, na zahtevo založnika dnevno zagotovi brezplačne informacije o vsakem oglasu, prikazanem v naboru založnika, v zvezi z:

V primeru da oglaševalec ne privoli v izmenjavo informacij, vratar vsakemu založniku brezplačno zagotovi informacije o povprečni dnevni ceni, ki jo je za zadevne oglase plačal ta oglaševalec, vključno z morebitnimi odbitki in doplačili.

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od podjetij in podjetniških združenj zahteva, da ji predložijo vse potrebne informacije. Komisija lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom zahteva tudi dostop do vseh podatkov in algoritmov podjetij ter informacij o testih ter zahteva pojasnila v zvezi s tem.

2.   Kadar Komisija pošlje podjetju ali podjetniškemu združenju enostavni zahtevek za informacije, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti, in globe na podlagi člena 30, ki se uporabljajo za predložitev nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacij ali pojasnil.

3.   Kadar Komisija zahteva predložitev podatkov od podjetij in podjetniških združenj s sklepom, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Kadar Komisija od podjetij zahteva, da zagotovijo dostop do vseh podatkov in algoritmov ter informacij o testih, navede namen zahteve ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Prav tako navede globe, ki so določene v členu 30, in navede ali naloži periodične denarne kazni, ki so določene v členu 31. Opozori tudi na pravico, da sklep predloži v presojo sodišču.

4.   Podjetja ali podjetniška združenja ali njihovi predstavniki predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. Slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

5.   Na zahtevo Komisije ji pristojni organi držav članic zagotovijo vse potrebne informacije, ki jih imajo, za izvajanje nalog, ki so ji naložene s to uredbo.

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

3.   Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4.   Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6.   Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo sodišču.

7.   Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9.   Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo sodišče.

1.   Pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členoma 30 in 31, zastarajo v 5 letih.

2.   Rok začne teči z dnem, ko je storjena kršitev. Vendar v primeru nadaljevalnih ali ponavljajočih kršitev začne rok teči z dnem, ko kršitev preneha.

3.   Vsi ukrepi, ki jih zaradi preiskave trga ali postopka v zvezi s kršitvijo sprejme Komisija, pretrgajo zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni. Zastaralni rok se pretrga z dnem, ko je o dejanju uradno obveščeno vsaj eno podjetje ali podjetniško združenje, ki je sodelovalo pri kršitvi. Dejanja, ki pretrgajo zastaralni rok, so zlasti:

4.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova. Vendar se zastaralni rok izteče najpozneje na dan, ko se konča obdobje, enako dvakratnemu času zastaralnega roka, ne da bi Komisija naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok prekinjen na podlagi odstavka 5.

5.   Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se prekine za toliko časa, dokler je sklep Komisije predmet postopkov, ki tečejo na sodišču.

1.   Pooblastilo Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih na podlagi členov 30 in 31, zastara v petih letih.

2.   Rok začne teči od dne, ko sklep postane pravnomočen.

3.   Zastaralni rok za izvrševanje kazni se pretrga:

4.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova.

5.   Zastaralni rok za izvršitev kazni se prekine za toliko časa, dokler:

1.   Nacionalna sodišča lahko v postopkih za uporabo te uredbe Komisijo zaprosijo, da jim posreduje informacije, s katerimi razpolaga, ali svoje mnenje o vprašanjih v zvezi z uporabo te uredbe.

2.   Države članice posredujejo Komisiji izvod vseh pisnih sodb nacionalnih sodišč, ki odločajo o uporabi te uredbe. Takšen izvod se posreduje takoj, ko je celotna pisna sodba vročena strankam.

3.   Kadar je to potrebno zaradi skladne uporabe te uredbe, lahko Komisija na lastno pobudo nacionalnim sodiščem predloži pisne pripombe. Pripombe lahko z dovoljenjem zadevnega sodišča poda tudi ustno.

4.   Komisija lahko samo za namene priprave svojih pripomb od zadevnega nacionalnega sodišča zahteva, da ji pošlje ali zagotovi pošiljanje vseh dokumentov, ki so potrebni za oceno zadeve.

5.   Nacionalna sodišča ne sprejmejo odločitve, ki bi bila v nasprotju s sklepom, ki ga je Komisija sprejela na podlagi te uredbe. Prav tako se izogibajo sprejemanju odločitev, ki bi bile v nasprotju s sklepom, ki ga namerava sprejeti Komisija v že začetem postopku na podlagi te uredbe. Zato lahko nacionalno sodišče oceni, ali je potrebno, da svoje postopke ustavi. To ne posega v možnost nacionalnih sodišč, da vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU.