Digital Market Act 2022/1925 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/1925 SL cercato: 'slednje' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

expand index slednje:

2 Člen 2 Opredelitev pojmov

1 Člen 3 Imenovanje vratarjev

1 Člen 7 Obveznosti vratarjev glede interoperabilnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke

1 Člen 28 Funkcija za zagotavljanje skladnosti

whereas slednje:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 1499

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„vratar“ pomeni podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, in je imenovano na podlagi člena 3;

(2)

„jedrna platformna storitev“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)	spletne posredniške storitve;

(b)	spletne iskalnike;

(c)	spletne storitve družbenega mreženja;

(d)	storitve platform za izmenjavo videov;

(e)	medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke;

(f)	operacijske sisteme;

(g)	spletne brskalnike;

(h)	virtualne pomočnike;

(i)	storitve računalništva v oblaku;

(j)	storitve spletnega oglaševanja, vključno z oglaševalskimi omrežji, oglaševalskimi izmenjavami in vsemi drugimi oglaševalskimi posredniškimi storitvami, ki jih zagotavlja podjetje, ki zagotavlja katero koli jedrno platformno storitev iz točk (a) do (i);

(3)	„storitev informacijske družbe“ pomeni vsako storitev, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (b), Direktive (EU) 2015/1535;

(4)	„digitalni sektor“ pomeni sektor proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo s storitvami informacijske družbe ali prek njih;

(5)	„spletne posredniške storitve“ pomeni spletne posredniške storitve, kot so opredeljene v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2019/1150;

(6)	„spletni iskalnik“ pomeni spletni iskalnik, kot je opredeljen v členu 2, točka 5, Uredbe (EU) 2019/1150;

(7)	„spletna storitev družbenega mreženja“ pomeni platformo, ki končnim uporabnikom omogoča, da se povezujejo in komunicirajo med seboj, si izmenjujejo vsebine ter spoznavajo druge uporabnike in vsebino prek več naprav ter zlasti prek klepetov, objav, videov in priporočil;

(8)	„storitev platforme za izmenjavo videov“ pomeni storitev platforme za izmenjavo videov, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (aa), Direktive 2010/13/EU;

(9)	„medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke“ pomeni medosebno komunikacijsko storitev, neodvisno od številke, kot je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive (EU) 2018/1972;

(10)	„operacijski sistem“ pomeni sistemsko programsko opremo, ki nadzira osnovne funkcije strojne ali programske opreme in omogoča izvajanje programskih aplikacij na njih;

(11)

„spletni brskalnik“ pomeni programsko aplikacijo, ki končnim uporabnikom omogoča dostop do spletnih vsebin na strežnikih, ki so povezani z omrežji, kot je internet, in interakcijo z njimi, vključno s samostojnimi spletnimi brskalniki in spletnimi brskalniki, integriranimi ali vdelanimi v programsko opremo ali podobno;

(12)

„virtualni pomočnik“ pomeni programsko opremo, ki lahko obdeluje zahteve, naloge ali vprašanja, vključno s tistimi, ki temeljijo na avdio, vizualnih, pisnih vnosih, gestah ali gibih, in ki na podlagi teh zahtev, nalog ali vprašanj zagotavlja dostop do drugih storitev ali nadzoruje povezane fizične naprave;

(13)	„storitev računalništva v oblaku“ pomeni storitev računalništva v oblaku, kot je opredeljena v členu 4, točka 19, Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (24);

(14)	„trgovine s programskimi aplikacijami“ pomeni vrsto spletnih posredniških storitev, pri kateri so programske aplikacije glavni posredovani proizvod ali storitev;

(15)	„programska aplikacija“ pomeni kateri koli digitalni proizvod ali storitev, ki se izvaja na operacijskem sistemu;

(16)	„plačilna storitev“ pomeni plačilno storitev, kot je opredeljena v členu 4, točka 3, Direktive (EU) 2015/2366;

(17)	„tehnična storitev, ki podpira plačilno storitev“ pomeni storitev v smislu člena 3, točka (j), Direktive (EU) 2015/2366;

(18)	„plačilni sistem za nakupe znotraj aplikacije“ pomeni programsko aplikacijo, storitev ali uporabniški vmesnik, ki omogoča nakupe digitalnih vsebin ali digitalnih storitev znotraj programske aplikacije, vključno z vsebino, naročninami, funkcijami ali funkcionalnostjo, ter plačila za take nakupe;

(19)	„storitev identifikacije“ pomeni vrsto storitve, ki se zagotavlja skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, ki omogoča kateri koli način preverjanja identitete končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov, ne glede na uporabljeno tehnologijo;

(20)	„končni uporabnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki uporablja jedrne platformne storitve, razen poslovnega uporabnika;

(21)	„poslovni uporabnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki deluje v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti in uporablja jedrne platformne storitve za namene zagotavljanja blaga ali storitev končnim uporabnikom ali med takim zagotavljanjem;

(22)

„razvrstitev“ pomeni relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, spletnih storitev družbenega mreženja, storitev platforme za izmenjavo videov ali virtualnih pomočnikov, oziroma pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja spletnih iskalnikov, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo podjetja, ki zagotavljajo spletne posredniške storitve, spletne storitve družbenega mreženja, storitve platforme za izmenjavo videov, virtualne pomočnike ali spletne iskalnike, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo, in ne glede na to, ali je predstavljen ali sporočen samo en rezultat;

(23)

„rezultati iskanja“ pomeni kakršne koli informacije v kakršni koli obliki, vključno z besedilno, grafično, glasovno ali z drugimi oblikami, ki so dane v odgovor na iskalno poizvedbo in so s to poizvedbo povezane, ne glede na to, ali so dane informacije plačan ali neplačan rezultat, neposreden odgovor ali kateri koli proizvod, storitev ali informacija, ponujena v povezavi z organskimi rezultati ali prikazana skupaj z njimi oziroma delno ali v celoti vključena vanje;

(24)	„podatki“ pomeni kakršen koli digitalni prikaz aktov, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih aktov, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(25)	„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kot so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(26)	„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(27)	„podjetje“ pomeni subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja, vključno z vsemi povezanimi podjetji, ki tvorijo skupino na podlagi neposrednega ali posrednega nadzora podjetja s strani drugega podjetja;

(28)	„nadzor“ pomeni možnost odločilnega vplivanja na podjetje v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 139/2004;

(29)

„interoperabilnost“ pomeni zmožnost izmenjave informacij in vzajemne uporabe informacij, ki so bile izmenjane prek vmesnikov ali drugih rešitev, tako da vsi elementi strojne ali programske opreme delujejo z drugo strojno in programsko opremo ter z uporabniki na vse načine, na katere naj bi delovali;

(30)	„promet“ pomeni prihodek, ki ga ustvari podjetje, v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 139/2004;

(31)	„oblikovanje profilov“ pomeni oblikovanje profilov, kot je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679;

(32)	„privolitev“ pomeni privolitev, kot je opredeljena v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/679;

(33)	„nacionalno sodišče“ pomeni sodišče države članice v smislu člena 267 PDEU.

POGLAVJE II

VRATARJI

Člen 3

Imenovanje vratarjev

1. Podjetje se imenuje za vratarja, če:

(a)	ima znaten vpliv na notranji trg;

(b)	zagotavlja jedrno platformno storitev, ki je pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, ter

(c)	ima pri izvajanju svojih dejavnosti utrjen in trajen položaj ali se predvideva, da bo tak položaj imelo v bližnji prihodnosti.

2. Predpostavlja se, da podjetje izpolnjuje zadevne zahteve iz odstavka 1:

(a)

kar zadeva odstavek 1, točka (a), kadar v vsakem od zadnjih treh poslovnih let ustvari letni promet v Uniji, ki je enak ali višji 7,5 milijarde EUR ali kadar njegova povprečna tržna kapitalizacija ali njegova enakovredna pravična tržna vrednost v zadnjem poslovnem letu znaša najmanj 75 milijard EUR in isto jedrno platformno storitev zagotavlja v najmanj treh državah članicah;

(b)

kar zadeva odstavek 1, točka (b), kadar zagotavlja jedrno platformno storitev, ki ima v zadnjem poslovnem letu vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji, in vsaj 10 000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov s sedežem v Uniji, opredeljenih in izračunanih v skladu z metodologijo in kazalniki iz Priloge;

(c)	kar zadeva odstavek 1, točka (c), kadar so bile mejne vrednosti iz točke (b) tega odstavka dosežene v vsakem od zadnjih treh poslovnih let.

3. Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, dosega vse mejne vrednosti iz odstavka 2, o tem uradno obvesti Komisijo brez odlašanja in najpozneje v dveh mesecih po izpolnitvi teh mejnih vrednosti in ji predloži zadevne informacije iz odstavka 2. V to uradno obvestilo se vključijo zadevne informacije iz odstavka 2 za vsako jedrno platformno storitev podjetja, ki izpolnjuje mejne vrednosti iz odstavka 2, točka (b). Kadar dodatna jedrna platformna storitev, ki jo zagotavlja podjetje, ki je bilo predhodno imenovano za vratarja, dosega mejne vrednosti iz odstavka 2, točki (b) in (c), to podjetje o tem uradno obvesti Komisijo v 2 mesecih po tem, ko so bili dosežene te mejne vrednosti.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev, Komisije ne obvesti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in v roku, ki ga Komisija določi v zahtevi za informacije na podlagi člena 21, ne predloži vseh ustreznih informacij, ki jih Komisija potrebuje, da lahko zadevno podjetje imenuje za vratarja na podlagi odstavka 4 tega člena, ima Komisija še vedno pravico, da to podjetje imenuje za vratarja na podlagi informacij, ki so ji na voljo.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, izpolni zahtevo po informacijah na podlagi drugega pododstavka tega odstavka ali kadar so informacije predložene po poteku roka iz navedenega pododstavka, Komisija uporabi postopek iz odstavka 4.

4. Komisija za vratarja brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v roku 45 delovnih dni po prejemu popolnih informacij iz odstavka 3 imenuje podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2.

5. Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, lahko skupaj s svojim uradnim obvestilom predloži dovolj dobro utemeljene argumente v dokaz, da, čeprav izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2, zaradi okoliščin, v katerih se opravlja zadevna jedrna platformna storitev, izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1.

Kadar Komisija meni, da argumenti, ki jih podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži na podlagi prvega pododstavka, niso dovolj utemeljeni, ker očitno niso omajali domnev iz odstavka 2 tega člena, lahko te argumente v roku iz odstavka 4 zavrne brez uporabe postopka iz člena 17(3).

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži tako dobro utemeljene argumente, da očitno omajajo domneve iz odstavka 2 tega člena, lahko Komisija ne glede na prvi pododstavek tega odstavka v roku iz odstavka 4 tega člena začne postopek iz člena 17(3).

Če Komisija ugotovi, da podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ni moglo dokazati, da zadevne jedrne platformne storitve, ki jih zagotavlja, ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1 tega člena, to podjetje imenuje za vratarja v skladu s postopkom iz člena 17(3).

6. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe, tako da določi metodologijo za ugotavljanje, ali so dosežene kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2 tega člena, in za redno prilagajanje te metodologije tržnim in tehnološkim spremembam, kadar je to potrebno.

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za spremembo te uredbe s posodobitvijo metodologije in seznama kazalnikov iz Priloge.

8. Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 za vratarja imenuje vsako podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 1 tega člena, vendar ne dosega vseh mejnih vrednosti iz odstavka 2 tega člena.

Komisija v ta namen upošteva nekatere ali vse naslednje elemente, kolikor so relevantni za zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve:

(a)	velikost, vključno s prometom in tržno kapitalizacijo, poslovanje in položaj navedenega podjetja;

(b)	število poslovnih uporabnikov, ki uporabljajo jedrno platformno storitev za doseganje končnih uporabnikov, in število končnih uporabnikov;

(c)	mrežne učinke in prednosti na podlagi podatkov, zlasti v zvezi z dostopom tega podjetja do osebnih podatkov in neosebnih podatkov in njihovim zbiranjem ali analitično zmogljivostjo;

(d)	kakršne koli učinke v zvezi z obsegom in področjem uporabe, od katerih ima podjetje koristi, med drugim glede podatkov in po potrebi glede njegovih dejavnosti zunaj Unije;

(e)	vezanost poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov na podjetje, vključno s stroški menjave in pristranskim ravnanjem, ki zmanjšuje zmožnost poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov za menjavo ali večdomnost;

(f)	konglomeratno podjetniško strukturo ali vertikalno integracijo tega podjetja, ki na primer podjetju omogoča navzkrižno subvencioniranje, združevanje podatkov iz različnih virov ali izkoriščanje svojega položaja, ali

(g)	druge strukturne značilnosti poslovanja ali storitev.

Komisija pri izvajanju ocene iz tega odstavka upošteva predvidljiv razvoj v zvezi z elementi iz drugega pododstavka, vključno z vsemi načrtovanimi koncentracijami, ki vključujejo drugo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev in ki ne dosega kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2, ne izpolnjuje precejšnjega dela preiskovalnih ukrepov, ki jih je odredila Komisija, in se to nadaljuje po tem, ko je bilo podjetje pozvano, da jih v razumnem roku izvede in predloži ugotovitve, lahko Komisija to podjetje imenuje za vratarja na podlagi dejstev, ki so ji na voljo.

9. Komisija za vsako podjetje, ki je imenovano za vratarja na podlagi odstavka 4 ali 8, v sklepu o imenovanju navede zadevne jedrne platformne storitve, ki se opravljajo v okviru tega podjetja in ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v odstavku 1, točka (b).

10. Vratar mora izpolniti obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v šestih mesecih po vključitvi jedrne platformne storitve v sklep o imenovanju na podlagi odstavka 9 tega člena.

Člen 7

Obveznosti vratarjev glede interoperabilnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke

1. Kadar vratar zagotavlja medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ki so navedene v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), omogoči, da so osnovne funkcionalnosti njegovih medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, interoperabilne z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, drugega ponudnika, ki ponuja ali namerava ponujati take storitve v Uniji, in sicer tako, da brezplačno in na zahtevo zagotavlja potrebne tehnične vmesnike ali podobne rešitve, ki olajšujejo interoperabilnost.

2. Vratar zagotovi, da so vsaj naslednje osnovne funkcionalnosti iz odstavka 1 interoperabilne, kadar te funkcionalnosti svojim končnim uporabnikom zagotavlja vratar sam:

(a)

po navedbi v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9):

(i)	pošiljanje besedilnih sporočil med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(ii)	izmenjava slik, glasovnih sporočil, videoposnetkov in drugih priloženih datotek pri komunikaciji med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(b)

v dveh letih od imenovanja:

(i)	pošiljanje besedilnih sporočil med koncema v skupinah posameznih končnih uporabnikov;

(ii)	izmenjava slik, glasovnih sporočil, videoposnetkov in drugih priloženih datotek pri komunikaciji med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom;

(c)

v štirih letih od imenovanja:

(i)	govorni klici med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(ii)	videoklici med koncema med dvema posameznima končnima uporabnikoma;

(iii)

govorni klici med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom;

(iv)	videoklici med koncema med skupinskim klepetom in posameznim končnim uporabnikom.

3. Pri interoperabilnih storitvah se ohrani raven varnosti, ki jo vratar zagotavlja svojim končnim uporabnikom, po potrebi tudi šifriranje med koncema.

4. Vratar objavi referenčno ponudbo s tehničnimi podrobnostmi ter splošnimi pogoji in pogoji interoperabilnosti z njegovimi medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, vključno s potrebnimi podrobnostmi o ravni varnosti in šifriranju med koncema. Vratar to referenčno ponudbo objavi v roku iz člena 3(10) in jo po potrebi posodobi.

5. Po objavi referenčne ponudbe v skladu z odstavkom 4 lahko vsak ponudnik medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki ponuja ali namerava ponujati take storitve v Uniji, zahteva, da so interoperabilne z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke, ki jih zagotavlja vratar. Taka zahteva lahko zajema nekatere ali vse osnovne funkcionalnosti iz odstavka 2. Vratar ugodi vsaki razumni zahtevi za interoperabilnost v treh mesecih po prejemu zahteve, tako da omogoči delovanje zahtevanih osnovnih funkcionalnosti.

6. Komisija lahko na podlagi obrazložene zahteve vratarja izjemoma podaljša roke za izpolnjevanje obveznosti iz odstavka 2 ali 5, kadar vratar dokaže, da je to potrebno, da bi se zagotovila učinkovita interoperabilnost in ohranila potrebna raven varnosti, po potrebi tudi šifriranje med koncema.

7. Končni uporabniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, vratarja ter medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ponudnika, ki je predložil zahtevo, se lahko sami odločijo, ali bodo uporabili interoperabilne osnovne funkcionalnosti, ki jih vratar lahko zagotavlja na podlagi odstavka 1.

8. Vratar od ponudnika medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki zahteva interoperabilnost, pridobi in si z njim izmenja samo osebne podatke končnih uporabnikov, ki so nujno potrebni za zagotovitev učinkovite interoperabilnosti. Vsako tako zbiranje in izmenjava osebnih podatkov končnih uporabnikov mora biti v celoti v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES.

9. Vratarju se ne prepreči, da sprejme ukrepe, s katerimi zagotovi, da tretji ponudniki medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, ki zahtevajo interoperabilnost, ne ogrožajo celovitosti, varnosti in zasebnosti njegovih storitev, pod pogojem, da so ti ukrepi nujno potrebni in sorazmerni ter da jih vratar ustrezno utemelji.

Člen 21

Zahteve za informacije

1. Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe z enostavnim zahtevkom ali s sklepom od podjetij in podjetniških združenj zahteva, da ji predložijo vse potrebne informacije. Komisija lahko z enostavnim zahtevkom ali s sklepom zahteva tudi dostop do vseh podatkov in algoritmov podjetij ter informacij o testih ter zahteva pojasnila v zvezi s tem.

2. Kadar Komisija pošlje podjetju ali podjetniškemu združenju enostavni zahtevek za informacije, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti, in globe na podlagi člena 30, ki se uporabljajo za predložitev nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacij ali pojasnil.

3. Kadar Komisija zahteva predložitev podatkov od podjetij in podjetniških združenj s sklepom, navede pravno podlago in namen zahteve, podrobno navede, katere informacije zahteva, ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Kadar Komisija od podjetij zahteva, da zagotovijo dostop do vseh podatkov in algoritmov ter informacij o testih, navede namen zahteve ter določi rok, v katerem mora informacije prejeti. Prav tako navede globe, ki so določene v členu 30, in navede ali naloži periodične denarne kazni, ki so določene v členu 31. Opozori tudi na pravico, da sklep predloži v presojo Sodišču.

4. Podjetja ali podjetniška združenja ali njihovi predstavniki predložijo zahtevane informacije v imenu zadevnega podjetja ali podjetniškega združenja. Pooblaščeni odvetniki lahko predložijo informacije v imenu svojih strank. slednje so kljub temu v celoti odgovorne, če so predložene informacije nepopolne, netočne ali zavajajoče.

5. Na zahtevo Komisije ji pristojni organi držav članic zagotovijo vse potrebne informacije, ki jih imajo, za izvajanje nalog, ki so ji naložene s to uredbo.

Člen 28

Funkcija za zagotavljanje skladnosti

1. Vratarji uvedejo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od operativnih funkcij vratarja in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti.

2. Vratar zagotovi, da ima funkcija za zagotavljanje skladnosti iz odstavka 1 zadostna pooblastila, status in vire ter dostop do upravljalnega organa vratarja, da bi lahko preverjala izpolnjevanje obveznosti vratarja v skladu s to uredbo.

3. Upravljalni organ vratarja zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, imenovane na podlagi odstavka 1, poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 5.

Upravljalni organ vratarja zagotovi tudi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisen višji vodstveni delavec, ki je posebej odgovoren za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

4. Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu vratarja ter lahko izrazi pomisleke in opozori ta organ, kadar se pojavijo tveganja neskladnosti s to uredbo, pri čemer to ne posega v odgovornosti upravljalnega organa v okviru njegovih nadzornih in vodstvenih funkcij.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne odstavi brez predhodne odobritve upravljalnega organa vratarja.

5. Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, ki jih vratar imenuje na podlagi odstavka 1, opravljajo naslednje naloge:

(a)	organiziranje, spremljanje in nadzor ukrepov in dejavnosti vratarjev, namenjenih zagotavljanju skladnosti s to uredbo;

(b)	obveščanje vodstva in zaposlenih vratarja ter svetovanje o skladnosti s to uredbo;

(c)	po potrebi preverjanje izpolnjevanja zavez, ki so zavezujoče na podlagi člena 25, pri čemer to ne posega v možnost Komisije, da imenuje neodvisne zunanje strokovnjake na podlagi člena 26(2);

(d)	sodelovanje s Komisijo za namene te uredbe.

6. Vratarji Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

7. Upravljalni organ vratarja določi izvajanje upravljalne ureditve vratarja, s katero poskrbi za neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z ločevanjem odgovornosti v organizaciji vratarja in preprečevanjem nasprotij interesov; to ureditev nadzoruje in je zanjo odgovoren.

8. Upravljalni organ vsaj enkrat letno odobri in redno pregleduje strategije in politike za uvedbo, upravljanje in spremljanje skladnosti s to uredbo.

9. Upravljalni organ nameni dovolj časa upravljanju in spremljanju skladnosti s to uredbo. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z upravljanjem in izvrševanjem te uredbe ter zagotavlja, da so mu dodeljena ustrezna sredstva.

Člen 54

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. maja 2023.

Člen 3(6) in (7) ter členi 40, 46, 47, 48, 49 in 50 se uporabljajo od 1. novembra 2022, člen 42 in člen 43 pa od 25. junija 2023.

Vendar če je datum 25. junij 2023 pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena, se začetek uporabe člena 42 in člena 43 odloži do datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 14. septembra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) UL C 286, 16.7.2021, str. 64.

(2) UL C 440, 29.10.2021, str. 67.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. julija 2022.

(4) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(5) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(6) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(7) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(8) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(9) Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(10) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(11) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(12) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(13) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(14) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(15) Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(16) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(17) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(18) Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(19) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(20) Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(21) Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).

(22) UL C 147, 26.4.2021, str. 4.

(23) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(24) Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).

PRILOGA

A. „Splošno“

Namen te priloge je določiti metodologijo za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ za vsako jedrno platformno storitev, našteto v členu 2, točka 2. Priloga je referenca, ki podjetju omogoča, da oceni, ali njegove jedrne platformne storitve dosegajo kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), in bi zato lahko izpolnjevalo zahtevo iz člena 3(1), točka (b). Zato je taka referenca pomembna tudi za kakršno koli širšo oceno v skladu s členom 3(8). Podjetje je odgovorno za kar najboljši približek v skladu s skupnimi načeli in posebno metodologijo iz te priloge. Nobena določba iz te priloge Komisiji ne preprečuje, da od podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, v rokih, določenih v ustreznih določbah te uredbe, zahteva predložitev kakršnih koli informacij, potrebnih za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“. Nobena določba iz te priloge ne bi smela biti pravna podlaga za sledenje uporabnikom. Metodologija iz te priloge prav tako ne posega v nobeno od obveznosti, določenih v tej uredbi, zlasti v členu 3(3) in (8) ter členu 13(3). Konkretno, zahtevana skladnost s členom 13(3) pomeni tudi opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ na podlagi natančnega merjenja ali najboljšega razpoložljivega približka, v skladu z dejanskimi zmogljivostmi podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, za opredelitev in izračun v danem trenutku. Te meritve ali najboljši razpoložljivi približek morajo biti skladni s tistimi, ki so sporočeni na podlagi člena 15, in te tudi vključujejo.

V členu 2, točki 20 in 21, sta opredeljena pojma „končni uporabnik“ in „poslovni uporabnik“, ki sta skupna vsem jedrnim platformnim storitvam.

Za opredelitev in izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ se v tej prilogi uporablja pojem „edinstveni uporabniki“. Pojem „edinstveni uporabniki“ zajema „aktivne končne uporabnike“ in „aktivne poslovne uporabnike“, ki se v določenem časovnem obdobju (tj. mesec za „aktivne končne uporabnike“ in leto za „aktivne poslovne uporabnike“) štejejo samo enkrat za zadevno jedrno platformno storitev, ne glede na to, kolikokrat so jo v tem obdobju uporabljali. To ne posega v dejstvo, da lahko ista fizična ali pravna oseba hkrati predstavlja „aktivnega končnega uporabnika“ ali „aktivnega poslovnega uporabnika“ za različne jedrne platformne storitve.

B. „Aktivni končni uporabniki“

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi končnimi uporabniki“ se opredeli v skladu z najbolj natančno metriko, ki jo sporoči podjetje, ki zagotavlja kakršne koli jedrne platformne storitve, in sicer:

pri zbiranju podatkov o uporabi jedrnih platformnih storitev v okoljih, v katerih je potreben vpis ali prijava, naj bi bilo tveganje podvajanja na prvi pogled najmanjše, na primer v zvezi z vedenjem uporabnikov na napravah ali platformah. Zato podjetje predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev na podlagi okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, če ti podatki obstajajo;

pri jedrnih platformnih storitvah, do katerih končni uporabniki dostopajo tudi izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, podjetje poleg tega predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov zadevne jedrne platformne storitve na podlagi drugačne metrike, ki zajema tudi končne uporabnike izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, na primer naslovov internetnega protokola, identifikatorjev piškotkov ali drugih identifikatorjev, kot so oznake za radiofrekvenčno identifikacijo, pod pogojem, da so ti naslovi ali identifikatorji objektivno potrebni za zagotavljanje jedrnih platformnih storitev.

Število „mesečno aktivnih končnih uporabnikov“ temelji na povprečnem številu mesečno aktivnih končnih uporabnikov v večjem delu poslovnega leta. S formulacijo „večji del poslovnega leta“ naj bi podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, omogočili, da v danem letu ne upošteva netipičnih vrednosti. Netipične vrednosti so vrednosti, ki se precej razlikujejo od normalnih in predvidljivih vrednosti. Primer takih netipičnih vrednosti bi lahko bil nepričakovan skok ali padec udejstvovanja uporabnikov, do katerega je prišlo v enem samem mesecu poslovnega leta. Vrednosti, povezane s pojavi, ki se ponavljajo vsako leto, kot so letne razprodaje, niso netipične vrednosti.

C. „Aktivni poslovni uporabniki“

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi poslovnimi uporabniki“ se, kadar je ustrezno, določi na ravni računa, pri čemer vsak posamezni poslovni račun, ki je povezan z uporabo jedrne platformne storitve podjetja, predstavlja edinstvenega poslovnega uporabnika zadevne jedrne platformne storitve. Če se pojem „poslovni račun“ ne uporablja za dano jedrno platformno storitev, zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, število edinstvenih poslovnih uporabnikov določi s sklicevanjem na zadevno podjetje.

D. „Predložitev informacij“

Podjetje, ki na podlagi člena 3(3) Komisiji predloži informacije o številu aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na jedrno platformno storitev, je odgovorno za to, da so te informacije popolne in točne. V zvezi s tem velja naslednje:

Podjetje je odgovorno za predložitev podatkov za zadevno jedrno platformno storitev, pri čemer se izogiba, da bi bilo preštetih premalo ali preveč aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov (na primer kadar uporabniki dostopajo do jedrnih platformnih storitev prek različnih platform ali naprav).

Podjetje je odgovorno za zagotavljanje natančnih in jedrnatih pojasnil o metodologiji, uporabljeni za pridobitev informacij, in glede morebitnega tveganja za premalo ali preveč preštetih aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev ter glede rešitev, sprejetih za obravnavo tega tveganja.

c.	Podjetje predloži podatke, ki temeljijo na drugačni metriki, kadar ima Komisija pomisleke glede točnosti podatkov, ki jih je predložilo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve.

Za izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“:

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, jedrnih platformnih storitev, ki spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ne opredeli kot različnih predvsem na podlagi tega, ker se zagotavljajo z različnimi domenskimi imeni – najsi bodo vrhnje državne domene (ccTLD) ali generične vrhnje domene (gTLD) – ali na podlagi geografskih atributov;

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, uporabljajo za različne namene, četudi so ti končni uporabniki ali poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2;

podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev oziroma storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih zadevno podjetje ponuja integrirano, vendar pa:

(i)	ne spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ali

(ii)	jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, četudi so ti končni uporabniki in poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, uporabljajo za različne namene.

E. „Posebne opredelitve pojmov“

V spodnji tabeli so navedene posebne opredelitve pojmov „aktivni končni uporabniki“ in „aktivni poslovni uporabniki“ za posamezno jedrno platformno storitev.

Jedrne platformne storitve	Aktivni končni uporabniki	Aktivni poslovni uporabniki
Spletne posredniške storitve	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno posredniško storitev, na primer z aktivno prijavo, iskanjem, klikanjem ali drsnim premikanjem, ali so prek spletne posredniške storitve vsaj enkrat v mesecu opravili transakcijo.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so na seznamu spletne posredniške storitve imeli celo leto registriran vsaj en proizvod ali so med letom opravili transakcijo, ki jo je omogočila spletna posredniška storitev.
Spletni iskalniki	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni iskalnik, na primer z iskanjem.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov s poslovnimi spletišči (tj. spletišče, ki se uporablja v poslovne ali poklicne namene), ki jih je spletni iskalnik med letom indeksiral ali ki so del njegovega indeksa.
Spletne storitve družbenega mreženja	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno storitev družbenega mreženja, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo ali komentiranjem.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vpisani na seznam podjetij ali imajo poslovni račun v spletni storitvi družbenega mreženja in so na kakršen koli način vsaj enkrat med letom uporabili storitev, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo, komentiranjem ali uporabo njenih orodij za podjetja.
Storitve platform za souporabo videov	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili storitev platforme za souporabo videov, na primer s predvajanjem dela avdiovizualne vsebine, iskanjem ali nalaganjem avdiovizualne vsebine, zlasti videoposnetkov, ki jih ustvarijo uporabniki.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotovili vsaj eno avdiovizualno vsebino, ki je bila naložena ali predvajana v okviru storitve platforme za souporabo videov.
Medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali so v njej sodelovali.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat med letom uporabili poslovni račun ali kako drugače na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali v njej sodelovali, da bi neposredno komunicirali s končnim uporabnikom.
Operacijski sistemi	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili napravo z operacijskim sistemom, ki je bil aktiviran, posodobljen ali rabljen.	Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom objavili, posodobili ali ponudili vsaj eno programsko aplikacijo ali programsko opremo z uporabo programskega jezika ali kakršnih koli orodij za razvoj programske opreme v okviru operacijskega sistema oziroma ki kakor koli delujejo v operacijskem sistemu.
Virtualni pomočnik	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so na kakršen koli način vsaj enkrat v mesecu uporabili virtualnega pomočnika, na primer tako, da so ga aktivirali, zastavili vprašanje, dostopali do storitve z ukazom ali upravljali napravo za pametni dom.	Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom ponudili vsaj eno programsko aplikacijo za virtualnega pomočnika ali funkcionalnost, da bi bila obstoječa programska aplikacija dostopna prek virtualnega pomočnika.
Spletni brskalniki	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni brskalnik, na primer tako, da so v vrstico spletnega brskalnika za naslov URL vnesli vprašanje ali spletni naslov.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, do poslovnih spletišč katerih (tj. spletišč, ki se uporabljajo v poslovne ali poklicne namene) so vsaj enkrat med letom dostopali prek spletnega brskalnika ali ki so med letom ponudili vtičnik, razširitev ali dodatke, ki se uporabljajo v spletnem brskalniku.
Storitve računalništva v oblaku	Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabljali storitve računalništva v oblaku zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku v zameno za kakršno koli plačilo, ne glede na to, ali se to plačilo izvede v istem mesecu ali ne.	Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotavljali kakršne koli storitve računalništva v oblaku, ki so gostovale v infrastrukturi oblaka zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku.
Storitve spletnega oglaševanja	Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora: število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu. Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja): število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu, kar je sprožilo posredniško storitev oglaševanja.	Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora: število edinstvenih oglaševalcev, ki so med letom prikazali vsaj en oglas. Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja): število edinstvenih poslovnih uporabnikov (vključno z oglaševalci, založniki ali drugimi posredniki), ki so med letom imeli interakcijo prek posredniške storitve oglaševanja ali so to storitev uporabljali.

whereas

keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

Digital Market Act 2022/1925 SL