Data Act 2023/2854 SL

(c)	dajanju podatkov na voljo organom javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki in organom Unije s strani imetnikov podatkov, kadar obstaja izjemna potreba po teh podatkih za opravljanje posebne naloge, ki se izvaja v javnem interesu;

(d)	olajšanju zamenjave med storitvami obdelave podatkov;

(e)	uvedbi zaščitnih ukrepov pred nezakonitim dostopom tretjih oseb do neosebnih podatkov in

(f)	razvoju standardov interoperabilnosti za dostop do podatkov, njihov prenos in uporabo.

2. Ta uredba zajema osebne in neosebne podatke, vključno z naslednjimi vrstami podatkov, v naslednjih okvirih:

(a)	poglavje II se uporablja za podatke o uspešnosti, uporabi in okolju povezanih izdelkov in povezanih storitev, z izjemo vsebine;

(b)	poglavje III se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja, za katere veljajo zakonske obveznosti souporabe podatkov;

(c)	poglavje IV se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja, do katerih se dostopa in ki se uporabljajo na podlagi pogodbe med podjetji;

(d)	poglavje V se uporablja za vse podatke zasebnega sektorja s poudarkom na neosebnih podatkih;

(e)	poglavje VI se uporablja za vse podatke in storitve, ki jih obdelujejo ponudniki storitev obdelave podatkov;

(f)	poglavje VII se uporablja za vse neosebne podatke, ki jih v Uniji hranijo ponudniki storitev obdelave podatkov.

3. Ta uredba se uporablja za:

(a)	proizvajalce povezanih izdelkov, danih na trg v Uniji, in ponudnike povezanih storitev ne glede na sedež teh proizvajalcev in ponudnikov;

(b)	uporabnike povezanih izdelkov ali povezanih storitev, kot je navedeno v točki (a), ki so v Uniji;

(c)	imetnike podatkov, ne glede na njihov sedež, ki dajejo podatke na voljo prejemnikom podatkov v Uniji;

(d)	prejemnike podatkov v Uniji, ki se jim podatki dajejo na voljo;

(e)

organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko in organe Unije, ki od imetnikov podatkov zahtevajo, da dajo podatke na voljo, kadar obstaja izjemna potreba po teh podatkih za opravljanje posebne naloge, ki se izvaja v javnem interesu, in imetnike podatkov, ki dajejo te podatke na voljo v odziv na tako zahtevo;

(f)	ponudnike storitev obdelave podatkov, ne glede na njihov sedež, ki opravljajo take storitve strankam v Uniji;

(g)	udeležence v podatkovnih prostorih in prodajalce aplikacij, ki uporabljajo pametne pogodbe, ter osebe, katerih trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma.

4. Kadar se ta uredba sklicuje na povezane izdelke ali povezane storitve, se taka sklicevanja razumejo tudi v smislu, da vključujejo virtualne pomočnike, če ti komunicirajo s povezanim izdelkom ali povezano storitvijo.

5. Ta uredba ne posega v pravo Unije in nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov, zasebnosti in zaupnosti komunikacij ter celovitosti terminalske opreme, ki se uporablja za osebne podatke, ki se obdelujejo v zvezi s pravicami in obveznostmi iz te uredbe, zlasti uredbi (EU) 2016/679 in (EU) 2018/1725 in Direktivo 2002/58/ES, vključno s pooblastili in pristojnostmi nadzornih organov in pravicami posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki. V kolikor so uporabniki posamezniki, na katere se nanašajo osebni podatki, pravice iz poglavja II te uredbe dopolnjujejo pravico dostopa posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, in pravico do prenosljivosti podatkov iz členov 15 in 20 Uredbe (EU) 2016/679. V primeru nasprotja med to uredbo in pravom Unije o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s takim pravom Unije, prevlada ustrezno pravo Unije ali nacionalno pravo o varstvu osebnih podatkov in zasebnosti.

6. Ta uredba se ne uporablja za prostovoljne dogovore o izmenjavi podatkov med zasebnimi in javnimi subjekti ali ne posega vanje, zlasti v prostovoljne dogovore o souporabi podatkov.

Ta uredba ne vpliva na pravne akte Unije ali nacionalne pravne akte, ki določajo souporabo podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo za namene preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali izvrševanja kazenskih sankcij, ali za carinske in davčne namene, zlasti uredbe (EU) 2021/784, (EU) 2022/2065 in (EU) 2023/1543, ter Direktivo (EU) 2023/1544, ali mednarodno sodelovanje na tem področju. Ta uredba se ne uporablja za zbiranje ali souporabo podatkov, dostop do njih in njihovo uporabo na podlagi Uredbe (EU) 2015/847 in Direktive (EU) 2015/849. Ta uredba se ne uporablja za področja, ki ne spadajo na področje uporabe prava Unije, in v nobenem primeru ne vpliva na pristojnosti držav članic v zvezi z javno varnostjo, obrambo ali nacionalno varnostjo, ne glede na vrsto subjekta, ki ga države članice pooblastijo za izvajanje nalog v zvezi s temi pristojnostmi, ali na njihova pooblastila za zaščito drugih bistvenih državnih funkcij, vključno z zagotavljanjem ozemeljske celovitosti države ter vzdrževanjem javnega reda. Ta uredba ne vpliva na pristojnosti držav članic v zvezi s carinsko in davčno upravo ali zdravjem in varnostjo državljanov.

7. Ta uredba dopolnjuje samoregulativni pristop iz Uredbe (EU) 2018/1807 z dodajanjem splošno veljavnih obveznosti glede zamenjave ponudnikov storitev v oblaku.

8. Ta uredba ne posega v pravne akte Unije in nacionalne pravne akte, ki zagotavljajo varstvo pravic intelektualne lastnine, zlasti direktive 2001/29/ES, 2004/48/ES in (EU) 2019/790.

9. Ta uredba dopolnjuje in ne posega v pravo Unije, ki podpira interese potrošnikov ter zagotavlja visoko raven varstva potrošnikov, njihovega zdravja, varnosti in gospodarskih interesov, zlasti direktive 93/13/EGS, 2005/29/ES in 2011/83/EU.

10. Ta uredba ne preprečuje sklepanja prostovoljnih zakonitih pogodb o souporabi podatkov, vključno s pogodbami, sklenjenimi na podlagi vzajemnosti, ki izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„podatki“ pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsakega zbiranja takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(2)	„metapodatki“ pomeni strukturiran opis vsebine ali uporabe podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov;

(3)	„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(4)	„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(5)

„povezani izdelek“ pomeni stvar, ki pridobiva, ustvarja ali zbira podatke o svoji uporabi ali okolju in ki lahko sporoča podatke iz izdelka preko elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi ter katere glavna funkcija ni shranjevanje, obdelava ali posredovanje podatkov v imenu katere koli osebe razen uporabnika;

(6)

„povezana storitev“ pomeni digitalno storitev, razen elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s programsko opremo, ki je ob nakupu, najemu ali zakupu z izdelkom povezana tako, da brez nje povezani izdelek ne bi mogel opravljati ene ali več svojih funkcij, ali ki jo z izdelkom naknadno poveže proizvajalec ali tretja oseba, da obogati, posodobi ali prilagodi funkcionalnost povezanega izdelka;

(7)

„obdelava“ pomeni vsako operacijo ali niz operacij, ki se izvaja v zvezi s podatki ali nizi podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno dajanje na voljo, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(8)

„storitev obdelave podatkov“ pomeni digitalno storitev, ki se zagotovi stranki in ki omogoča vseprisoten omrežni dostop na zahtevo do skupnega nabora nastavljivih, prožnih in prilagodljivih računalniških virov centralizirane, porazdeljene ali zelo porazdeljene narave ter se lahko zagotovi hitro in sprosti z minimalno količino upravljanja ali interakcije s ponudnikom storitve;

(9)	„ista vrsta storitve“ pomeni nabor storitev obdelave podatkov, ki imajo isti primarni cilj, model storitve obdelave podatkov in glavne funkcionalnosti;

(10)	„storitev posredovanja podatkov“ pomeni storitev posredovanja podatkov, kakor je opredeljena v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2022/868;

(11)	„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kakor je naveden v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(12)	„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti povezani izdelek ali na katero so bile pogodbeno prenesene začasne pravice do uporabe tega povezanega izdelka ali ki prejema z njim povezane storitve;

(13)

„imetnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v skladu s to uredbo, veljavnim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije,, pravico ali obveznost uporabljati in dajati na voljo podatke, vključno, kadar je to pogodbeno dogovorjeno, s podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve, ki jih je priklical ali ustvaril med opravljanjem povezane storitve;

(14)

„prejemnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, razen uporabnika povezanega izdelka ali povezane storitve, ki ji imetnik podatkov da na voljo podatke, vključno s tretjo osebo na podlagi zahteve uporabnika, naslovljene na imetnika podatkov, ali v skladu s pravno obveznostjo na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije;

(15)	„podatki iz izdelka“ pomeni podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka, ki jih je proizvajalec zasnoval tako, da jih lahko uporabnik, imetnik podatkov ali tretja oseba, po potrebi pa tudi proizvajalec, prikliče prek elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi;

(16)

„podatki iz povezane storitve“ pomeni podatke, ki predstavljajo digitalizacijo uporabniških dejanj ali dogodkov, povezanih s povezanim izdelkom, ki jih uporabnik zabeleži namerno ali ki so ustvarjeni kot stranski produkt uporabnikovega delovanja med opravljanjem povezane storitve s strani ponudnika;

(17)	„takoj razpoložljivi podatki“ pomeni podatke iz izdelka in podatke iz povezane storitve, ki jih imetnik podatkov zakonito pridobi ali jih lahko zakonito pridobi iz povezanega izdelka ali z njim povezane storitve brez nesorazmernega napora, ki bi presegal enostavno operacijo;

(18)	„poslovna skrivnost“ pomeni poslovno skrivnost, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2016/943;

(19)	„imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni imetnika poslovne skrivnosti, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive (EU) 2016/943;

(20)	„oblikovanje profilov“ pomeni oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679;

(21)	„zagotavljanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo povezanega izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti za plačilo ali brezplačno;

(22)	„dajanje na trg“ pomeni prvo dajanje na voljo povezanega izdelka na trgu Unije;

(23)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(24)	„podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki v zvezi s pogodbami in praksami, za katere velja ta uredba, deluje za namene, ki so povezani z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(25)	„malo podjetje“ pomeni malo podjetje, kakor je opredeljeno v členu 2(2) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES;

(26)	„mikropodjetje“ pomeni mikropodjetje, kakor je opredeljeno v členu 2(3) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES;

(27)	„organi Unije“ pomeni organe, urade in agencije Unije, ustanovljene z akti oziroma na njihovi podlagi, sprejetimi na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, PDEU ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

(28)	„organ javnega sektorja“ pomeni nacionalne, regionalne ali lokalne organe držav članic, osebe javnega prava držav članic ali združenja, ki jih ustanovi eden ali več takih organov ali oseb;

(29)

„splošna nevarnost“ pomeni izjemne razmere, ki so časovno omejene, kot so izredne razmere v javnem zdravju, izredne razmere, ki so posledica naravnih nesreč, večje nesreče, ki jih povzroči človek, vključno z večjimi kibernetskimi incidenti, ki negativno vplivajo na prebivalstvo Unije, celotno prebivalstvo države članice ali njenega dela in ki bi lahko imele resne in trajne posledice za življenjske razmere ali gospodarsko stabilnost, finančno stabilnost ali znatno in takojšnje poslabšanje gospodarskih sredstev v Uniji ali zadevni državi članici ter ki so določene in uradno razglašene v skladu z ustreznimi postopki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava;

(30)	„stranka“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je sklenila pogodbeno razmerje s ponudnikom storitev obdelave podatkov z namenom uporabe ene ali več storitev obdelave podatkov;

(31)

„virtualni pomočniki“ pomeni programsko opremo, ki lahko obdeluje zahteve, naloge ali vprašanja, tudi tiste, ki temeljijo na avdioposnetkih, pisnih informacijah, kretnjah ali gibih, in ki na podlagi teh zahtev, nalog ali vprašanj zagotavlja dostop do drugih storitev ali nadzoruje funkcije povezanih izdelkov;

(32)	„digitalna sredstva“ pomeni elemente v digitalni obliki, vključno z aplikacijami, za katere ima stranka pravico do uporabe neodvisno od pogodbenega razmerja glede storitve obdelave podatkov, ki jo namerava zamenjati;

(33)	„lokalna infrastruktura IKT“ pomeni infrastrukturo IKT in računalniške vire, ki so v lasti, najemu ali zakupu stranke in se nahajajo v njenem podatkovnem centru ter jih upravlja stranka ali tretja oseba;

(34)

„zamenjava“ pomeni postopek, pri katerem sodelujejo izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov, stranka storitve obdelave podatkov in, kadar je ustrezno, ciljni ponudnik storitev obdelave podatkov, pri čemer stranka storitve obdelave podatkov z ene storitve obdelave podatkov preide na drugo storitev obdelave podatkov, ki je storitev iste vrste, ali drugo storitev, ki jo ponuja drug ponudnik storitev obdelave podatkov, ali na lokalno infrastrukturo IKT, pri čemer lahko postopek med drugim vključuje izvlečenje, pretvorbo in nalaganje podatkov;

(35)	„povračila za prenos podatkov“ pomeni pristojbine za prenos podatkov, ki se zaračunajo strankam za izvlečenje njihovih podatkov prek omrežja iz infrastrukture IKT ponudnika storitev obdelave podatkov v sistem drugega ponudnika ali v lokalno infrastrukturo IKT;

(36)

„povračila za zamenjavo“ pomeni povračila, ki niso standardne pristojbine za storitve ali kazni za predčasno odpoved, in jih ponudnik obdelave podatkov naloži stranki za dejanja, ki jih ta uredba zahteva za zamenjavo na sistem drugega ponudnika ali na lokalno infrastrukturo IKT, vključno s povračili za prenos podatkov;

(37)

„funkcionalna enakovrednost“ pomeni ponovno vzpostavitev minimalne ravni funkcionalnosti na podlagi podatkov stranke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev po postopku zamenjave, v okolju nove storitve obdelave podatkov, ki je storitev iste vrste, pri čemer ciljna storitev obdelave podatkov zagotavlja primerljiv rezultat kot odziv na isti vložek za skupno funkcijo, ki se stranki zagotavlja na podlagi pogodbe;

(38)

„podatki, ki jih je mogoče izvoziti“ pomeni, za namene členov 23 do 31 in člena 35, vhodne in izhodne podatke, tudi metapodatke, ki so ustvarjeni ali soustvarjeni neposredno ali posredno s strankino uporabo storitve obdelave podatkov ponudnikov storitev obdelave podatkov ali tretje osebe, pri čemer so izključena vsa sredstva ali podatki zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ali ki predstavljajo poslovno skrivnost;

(39)	„pametna pogodba“ pomeni računalniški program, ki se uporablja za samodejno izvajanje sporazuma ali njegovega dela, pri čemer se uporabi zaporedje elektronskih podatkovnih zapisov ter zagotovi njihova celovitost in točnost kronološkega zaporedja;

(40)	„interoperabilnost“ pomeni zmožnost dveh ali več podatkovnih prostorov ali komunikacijskih omrežij, sistemov, povezanih izdelkov, aplikacij, storitev obdelave podatkov ali komponent, da si izmenjujejo in uporabljajo podatke za izvajanje svojih funkcij;

(41)	„odprta specifikacija za interoperabilnost“ pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki je namenjena za doseganje interoperabilnosti med storitvami obdelave podatkov;

(42)	„skupne specifikacije“ pomeni dokument, ki ni standard ter vsebuje tehnične rešitve, s katerimi je možno izpolnjevanje nekaterih zahtev in obveznosti, določenih s to uredbo;

(43)	„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1025/2012;

POGLAVJE II

SOUPORABA PODATKOV MED PODJETJI IN POTROŠNIKI TER MED PODJETJI

Člen 10

Reševanje sporov

1. Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2. Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3. Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4. Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5. Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen ter mora sprejemati odločitve v skladu z jasnim, nediskriminatornim in pravičnim poslovnikom;

(b)	ima potrebno strokovno znanje, zlasti v zvezi z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno z nadomestilom, ter o dajanju podatkov na voljo na pregleden način, kar mu omogoča, da učinkovito določi te pogoje;

(c)	je enostavno dostopen preko elektronske komunikacijske tehnologije;

(d)	je sposoben sprejemati odločitve hitro, učinkovito in stroškovno ugodno v vsaj enem uradnem jeziku Unije.

6. Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7. Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8. Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9. Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10. Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

(a)	združene rezultate sporov;

(b)	povprečno trajanje reševanja sporov;

(c)	najpogostejše razloge za spore.

11. Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12. Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13. Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

Člen 23

Odprava ovir za učinkovito zamenjavo

Ponudniki storitev obdelave podatkov sprejmejo ukrepe iz členov 25, 26, 27, 29 in 30, da strankam omogočijo, da njihovo storitev zamenjajo s storitvijo obdelave podatkov, ki zajema isto vrsto storitve in jo zagotavlja drug ponudnik storitev obdelave podatkov ali z lokalno infrastrukturo IKT, oziroma, kadar je ustrezno, hkrati uporabljajo več ponudnikov storitev obdelave podatkov. Ponudniki storitev obdelave podatkov predvsem ne postavljajo, temveč odpravijo predkomercialne, poslovne, tehnične, pogodbene in organizacijske ovire, ki strankam preprečujejo:

(a)	odpoved pogodbe o storitvi obdelave podatkov po poteku najdaljšega odpovednega roka in uspešnem zaključku postopka zamenjave v skladu s členom 25;

(b)	sklepanje novih pogodb z drugim ponudnikom storitev obdelave podatkov, ki zajema isto vrsto storitve;

(c)	prenos podatkov, ki jih je mogoče izvoziti in drugih digitalnih sredstev strank k drugemu ponudniku storitev obdelave podatkov ali v lokalno infrastrukturo IKT, tudi po tem, ko so izkoristile brezplačno ponudbo;

(d)	doseganje funkcionalne enakovrednosti pri uporabi nove storitve obdelave podatkov v informacijskem okolju drugega ponudnika storitev obdelave podatkov, ki zajema isto storitev, v skladu s členom 24;

(e)	ločevanje, kadar je tehnično izvedljivo, storitev obdelave podatkov iz člena 30(1) od drugih storitev obdelave podatkov, ki jih zagotavlja ponudnik storitev obdelave podatkov.

Člen 29

Postopna odprava povračil za zamenjavo

1. Od 12. januarja 2027 ponudniki storitev obdelave podatkov stranki v postopku zamenjave ne zaračunavajo nobenih povračil za zamenjavo.

2. Od 11. januarja 2024 do 12. januarja 2027 lahko ponudniki storitev obdelave podatkov stranki v postopku zamenjave zaračunavajo nižja povračila za zamenjavo.

3. Nižja povračila za zamenjavo iz odstavka 2 ne presegajo stroškov, ki nastanejo ponudniku storitev obdelave podatkov in so neposredno povezani z zadevnim postopkom zamenjave.

4. Ponudniki storitev obdelave podatkov potencialni stranki pred sklenitvijo pogodbe z njo zagotovijo jasne informacije o standardnih pristojbinah za storitve in kaznih za predčasno odpoved, ki se lahko zaračunajo, pa tudi o nižjih povračilih za zamenjavo, ki se lahko zaračunajo v obdobju iz odstavka 2.

5. Kadar je ustrezno, ponudniki storitev obdelave podatkov stranki zagotovijo informacije o storitvah obdelave podatkov, povezanih z zelo zapleteno ali drago zamenjavo ali kjer zamenjave ni mogoče opraviti brez večjega poseganja v podatke, digitalna sredstva ali storitveno arhitekturo.

6. Kadar je ustrezno, dajo ponudniki storitev obdelave podatkov informacije iz odstavkov 4 in 5 strankam na voljo tako, da jih javno objavijo na posebnem razdelku na svojem spletnem mestu ali na drug enostavno dostopen način.

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe z uvedbo mehanizma spremljanja, s katerim bo spremljala povračila za zamenjavo, ki jih na trgu zaračunavajo ponudniki storitev obdelave podatkov, ter tako zagotovila, da bodo povračila za zamenjavo na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena odpravljena in zmanjšana v rokih iz navedenih odstavkov.

Člen 30

Tehnični vidiki zamenjave

1. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki zadevajo prožne in prilagodljive računalniške vire, omejene na infrastrukturne elemente, kot so strežniki, omrežja in virtualni viri, potrebni za upravljanje infrastrukture, toda ki ne zagotavljajo dostopa do operativnih storitev, programske opreme in aplikacij, ki se shranjujejo, kako drugače obdelujejo ali uporabljajo na teh infrastrukturnih elementih, v skladu s členom 27 sprejmejo vse razumne ukrepe v svoji moči, da stranki po prehodu na storitev, ki zajema isto vrsto storitve, olajšajo doseganje funkcionalne enakovrednosti pri uporabi ciljne storitve obdelave podatkov. Izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov olajša postopek zamenjave z zagotavljanjem zmogljivosti, ustreznih informacij, dokumentacije, tehnične podpore in, kadar je ustrezno, potrebnih orodij.

2. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedeni v odstavku 1, dajo odprte vmesnike v enakem obsegu in brezplačno na voljo vsem svojim strankam in zadevnim ciljnim ponudnikom storitev obdelave podatkov ter tako olajšajo postopek zamenjave. Ti vmesniki vključujejo dovolj informacij o zadevni storitvi, da omogočijo razvoj programske opreme za komuniciranje s storitvami za namene prenosljivosti in interoperabilnosti podatkov.

3. Za storitve obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, ponudniki storitev obdelave podatkov zagotovijo združljivost s skupnimi specifikacijami, utemeljenimi na odprtih specifikacijah za interoperabilnost ali harmoniziranih standardih za interoperabilnost, vsaj 12 mesecev po objavi sklicev na navedene skupne specifikacije ali harmonizirane standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov, ki sledi objavi osnovnih izvedbenih aktov v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 35(8).

4. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, posodabljajo spletni register iz člena 26, točka (b), v skladu s svojimi obveznostmi iz odstavka 3 tega člena.

5. Ob zamenjavi med storitvami iste vrste, za katere skupne specifikacije ali harmonizirani standardi za interoperabilnost iz odstavka 3 tega člena niso bili objavljeni v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v skladu s členom 35(8), ponudnik storitev obdelave podatkov na zahtevo stranke izvozi vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki.

6. Od ponudnikov storitev obdelave podatkov se ne zahteva, da razvijejo nove tehnologije ali storitve ali razkrijejo ali prenesejo digitalna sredstva, ki so zaščitena s pravicami intelektualne lastnine ali predstavljajo poslovne skrivnosti, stranki ali drugemu ponudniku storitev obdelave podatkov ali ogrožajo varnost stranke ali ponudnika ali celovitost storitve.

Člen 33

Bistvene zahteve glede interoperabilnosti podatkov, mehanizmov in storitev za souporabo podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov

1. Udeleženci v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem, izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve za olajšanje interoperabilnosti podatkov ter mehanizmov in storitev souporabe podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki so interoperabilni okviri za specifični namen ali sektor ali medsektorski interoperabilni okviri skupnih standardov in praks za dajanje v souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim za razvoj novih izdelkov in storitev, znanstvenih raziskav ali pobud civilne družbe:

(a)	vsebina nabora podatkov, omejitve uporabe, licence, metodologija zbiranja podatkov, kakovost podatkov in nezanesljivost se ustrezno opišejo, po potrebi v strojno berljivi obliki, tako da je prejemniku omogočeno iskanje podatkov, dostop do njih in njihova uporaba;

(b)	strukture podatkov, oblike zapisov podatkov, besednjaki, klasifikacijske sheme, taksonomije in šifranti, kadar so na voljo, se opišejo na javno dostopen in dosleden način;

(c)

tehnična sredstva za dostop do podatkov, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje, ter njihovi pogoji uporabe in kakovost storitve se ustrezno opišejo, da se omogoči samodejen dostop do podatkov in njihov prenos med strankami, tudi neprekinjeno, z masovnim prenosom ali v realnem času v strojno berljivi obliki, kadar je to tehnično izvedljivo in ne ovira dobrega delovanja povezanega izdelka;

(d)	po potrebi se zagotovijo sredstva za omogočanje interoperabilnosti orodij za avtomatizacijo izvajanja sporazumov o souporabi podatkov, kot so pametne pogodbe.

Zahteve so lahko splošne narave ali se nanašajo na posamezne sektorje, pri čemer v celoti upoštevajo medsebojno povezanost z zahtevami iz drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 te uredbe za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo bistvenih zahtev iz odstavka 1 tega člena v zvezi s tistimi zahtevami, ki zaradi svoje narave ne morejo imeti nameravanega učinka, če niso podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije, ter da se ustrezno upošteva tehnološki in tržni razvoj.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov upošteva nasvet EDIB v skladu s členom 42, točka (c)(iii).

3. Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, sklici na katere so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, kolikor navedene zahteve zajemajo taki harmonizirani standardi ali njihovi deli.

4. Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je na podlagi člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala osnutek harmoniziranega standarda, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in:

(i)	zahteva ni bila sprejeta;

(ii)	harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo ter

(b)	v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

6. Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 5 tega člena izpolnjeni.

7. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

8. Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih in izpolnjujejo skupne specifikacije, določene z izvedbenimi akti iz odstavka 5 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih delih.

9. Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 5 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

10. Ko država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti Komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

11. Komisija lahko ob upoštevanju predloga EDIB v skladu s členom 30, točka (h), Uredbe (EU) 2022/868 sprejme smernice za določitev interoperabilnih okvirov splošnih standardov in praks za delovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov.

Člen 41

Vzorčni pogodbeni pogoji in standardne pogodbene klavzule

Komisija pred 12. septembrom 2025 razvije in priporoči nezavezujoče vzorčne pogodbene pogoje za dostop do podatkov in njihovo uporabo, vključno s pogoji za razumna nadomestila in varstvo poslovnih skrivnosti, ter nezavezujoče standardne pogodbene klavzule za pogodbe na področju računalništva v oblaku, ki bodo v pomoč strankam pri pripravi pogodb s poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogodbenimi pravicami in obveznostmi ter pogajanjih o njih.

whereas

keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

Data Act 2023/2854 SL