keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

1.   Kadar uporabnik ne more neposredno dostopati do podatkov iz povezanega izdelka ali povezane storitve, mu imetniki podatkov omogočijo dostop do takoj razpoložljivih podatkov ter ustreznih metapodatkov potrebnih za razlago in uporabo teh podatkov, in sicer brez nepotrebnega odlašanja ter v enaki kakovosti kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. To se opravi na podlagi enostavne zahteve po elektronski poti, kadar je to tehnično izvedljivo.

2.   Uporabniki in imetniki podatkov se lahko pogodbeno dogovorijo o omejitvi ali prepovedi dostopa do podatkov, njihove uporabe ali nadaljnje souporabe, če bi lahko takšna obdelava ogrozila varnostne zahteve glede povezanega izdelka, kot so določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, in imela resen škodljiv učinek na zdravje, varnost ali zaščito fizičnih oseb. Sektorski organi lahko uporabnikom in imetnikom podatkov v zvezi s tem zagotovijo tehnično strokovno znanje. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega člena, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

3.   Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik v zvezi s katerim koli sporom z imetnikom podatkov v zvezi s pogodbenimi omejitvami ali prepovedmi iz odstavka 2:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

4.   Imetniki podatkov ne otežijo neupravičeno uveljavljanja izbir ali pravic uporabnika iz tega člena, tudi ne tako, da bi na pristranski način ponujali uporabniku izbire ali omejevali ali ovirali avtonomijo odločanje ali izbire uporabnika prek strukture, zasnove, funkcije ali načina delovanja uporabniškega digitalnega vmesnika ali njegovega dela.

5.   Za namene preverjanja ali fizična oziroma pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika za namene odstavka 1, imetnik podatkov od te osebe ne zahteva nobenih informacij razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij, zlasti nobenih podatkov iz dnevniške datoteke, o uporabnikovem dostopu do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvedbo uporabnikove zahteve za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

6.   Poslovne skrivnosti se varujejo in se razkrijejo le, kadar imetnik podatkov in uporabnik pred razkritjem sprejmeta vse potrebne ukrepe za ohranitev njihove zaupnosti, zlasti v zvezi s tretjimi osebami. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, tudi v ustreznih metapodatkih, in se z uporabnikom dogovori o sorazmernih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, zlasti v odnosu do tretjih oseb, kot so vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

7.   Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 6 ali če uporabnik ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 6, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in uporabniku brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

8.   V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejel uporabnik na podlagi odstavka 6 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži uporabniku v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

9.   Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 7 in 8:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu, ki brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali in pod katerimi pogoji naj bi se souporaba podatkov začela ali nadaljevala, ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

10.   Podatkov, pridobljenih na podlagi zahteve iz odstavka 1, uporabnik ne sme uporabiti za razvoj povezanega izdelka, ki konkurira povezanemu izdelku, iz katerega podatki izvirajo, niti jih v ta namen ne da v souporabo tretji osebi, poleg tega pa teh podatkov ne sme uporabiti za pridobivanje vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode proizvajalca ali, kadar je ustrezno, imetnika podatkov.

11.   Uporabnik za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

12.   Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, zagotovi imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, uporabniku na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga za obdelavo na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in, kadar je ustrezno, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES.

13.   Imetnik podatkov uporablja takoj razpoložljive podatke, ki so neosebni podatki, le na podlagi pogodbe z uporabnikom. Imetnik podatkov takih podatkov ne uporablja za to, da bi pridobil vpogled v uporabnikov gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode, ali njegovo uporabo, na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tega uporabnika na trgih, na katerih je dejaven.

14.   Imetniki podatkov neosebnih podatkov iz izdelka ne dajejo na voljo tretjim osebam za komercialne ali nekomercialne namene, razen za izpolnitev njihove pogodbe z uporabnikom. Kadar je ustrezno, imetniki podatkov tretje osebe pogodbeno zavežejo, da podatkov, ki so jih prejeli od njih, ne dajo v nadaljnjo souporabo.

1.   Imetnik podatkov na zahtevo uporabnika ali osebe, ki deluje v njegovem imenu, da na voljo tretji osebi takoj razpoložljive podatke ter ustrezne metapodatke potrebne za razlago in uporabo teh podatkov, brez nepotrebnega odlašanja ter enake kakovosti, kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno za uporabnika, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. Imetnik podatkov da podatke na voljo tretji osebi v skladu s členoma 8 in 9.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za takoj razpoložljive podatke v okviru preskušanja novih povezanih izdelkov, snovi ali postopkov, ki še niso dani na trg, razen če jih je tretji osebi pogodbeno dovoljeno uporabljati.

3.   Podjetje, imenovano za vratarja na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2022/1925, se ne šteje za upravičeno tretjo osebo na podlagi tega člena in zato:

(a)	od uporabnika na noben način ne zahteva ali ga komercialno spodbuja, niti z dajanjem denarnega ali katerega koli drugega nadomestila, da za eno od njegovih storitev da na voljo podatke, ki jih je uporabnik pridobil na podlagi zahteve iz člena 4(1);

(b)	od uporabnika ne zahteva ali ga komercialno spodbuja, da od imetnika podatkov zahteva, da da podatke na voljo eni od njegovih storitev na podlagi odstavka 1 tega člena;

(c)	od uporabnika ne prejema podatkov, ki jih je uporabnik pridobil na podlagi zahteve iz člena 4(1).

4.   Za namene preverjanja, ali fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika ali tretjo osebo za namene odstavka 1, se od uporabnika ali tretje osebe ne zahteva nobenih informacij, razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij o dostopu tretje osebe do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvršitev zahteve tretje osebe za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

5.   Tretja oseba za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

6.   Imetnik podatkov ne sme uporabljati takoj razpoložljivih podatkov, da bi pridobil vpogled v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali uporabo s strani tretje osebe na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tretje osebe na trgih, na katerih je dejavna, razen če je tretja oseba dala dovoljenje za tako uporabo in ima tehnično možnost, da dovoljenje kadar koli enostavno prekliče.

7.   Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, da tretji osebi na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in so, kadar je ustrezno, izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive (EU) 2002/58.

8.   Če se imetnik podatkov in tretja oseba ne dogovorita o ureditvah za prenos podatkov, to ne ovira ali preprečuje uveljavljanja pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, zlasti pravice do prenosljivosti podatkov iz člena 20 navedene uredbe, in ne posega v uveljavljanje teh pravic.

9.   Poslovne skrivnosti se varujejo in se tretjim osebam razkrijejo le v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnitev namena, dogovorjenega med uporabnikom in tretjo osebo. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, vključno z ustreznimi metapodatki, in se s tretjo osebo dogovori o vseh ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, kot so na primer vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

10.   Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 9 tega člena ali kadar tretja oseba ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 9 tega člena, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in tretji osebi brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

11.   V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejela tretja oseba na podlagi odstavka 9 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži tretji osebi v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

12.   Brez poseganja v pravico tretje osebe, da kadar koli uveljavljajo pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko tretja oseba, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 10 in 11:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu, ki brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali in pod katerimi pogoji naj bi se souporaba podatkov začela ali nadaljevala, ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

13.   Pravica iz odstavka 1 ne vpliva negativno na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov.

1.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

(a)	navede zahtevane podatke, vključno z ustreznimi metapodatki, potrebnimi za razlago in uporabo teh podatkov;

(b)	dokaže, da so izpolnjeni pogoji potrebni za obstoj izjemne potrebe, kot je določeno v členu 15, zaradi katere zahteva podatke;

(c)	pojasni namen zahteve, predvideno uporabo zahtevanih podatkov, po potrebi tudi s strani tretje osebe v skladu z odstavkom 4 tega člena, trajanje te uporabe ter, kadar je ustrezno, kako se bo z njihovo obdelavo obravnavala izjemna potreba;

(d)	navede, če je mogoče, kdaj se pričakuje, da bodo podatke izbrisale vse stranke, ki imajo dostop do njih;

(e)	utemelji izbiro imetnika podatkov, na katerega je naslovil zahtevo;

(f)	navede vse druge organe javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije in tretje osebe, za katere se pričakuje, da jim bodo zahtevani podatki dani v souporabo;

(g)	kadar zahteva osebne podatke, navede vse tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za izvajanje načel varstva podatkov, ter potrebne zaščitne ukrepe, kot na primer psevdonimizacija, in ali lahko imetnik podatkov uporabi anonimizacijo, preden bo dal podatke na voljo;

(h)	navede pravno določbo, na podlagi katere je bila organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je vložil zahtevo, naložena posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu in je pomembna za zahtevo po podatkih;

(i)	navede rok do katerega je treba podatke dati na voljo in rok iz člena 18(2) v katerem lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve;

(j)	si po najboljših močeh prizadeva, da izpolnitev zahteve po podatkih ne bi pomenila, da bi bil imetnik podatkov odgovoren za kršitev prava Unije ali nacionalnega prava.

2.   Zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

(a)	je v pisni obliki in izražena v jasnem, jedrnatem in preprostem jeziku, ki je razumljiv imetniku podatkov;

(b)	točno navaja vrsto podatkov, ki se zahtevajo, in se nanaša na podatke, nad katerimi ima imetnik podatkov v času zahteve nadzor;

(c)	je sorazmerna z izjemno potrebo ter ustrezno utemeljena glede podrobnosti in količine zahtevanih podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov;

(d)	spoštuje zakonite cilje imetnika podatkov, je zavezana varstvu poslovnih skrivnosti v skladu s členom 19(3), ter upošteva stroške in trud, ki so potrebni za dajanje podatkov na voljo;

(e)

se nanaša na neosebne podatke, in samo če neosebni podatki dokazano ne zadoščajo za odziv na izjemno potrebo po uporabi podatkov v skladu s členom 15(1), točka (a), vsebuje zahtevo po osebnih podatkih, in sicer v psevdonimizirani obliki, poleg tega pa določa tehnične in organizacijske ukrepe, ki se sprejmejo za zaščito podatkov;

(f)	obvesti imetnika podatkov o kaznih, ki jih pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, naloži na podlagi člena 40 v primeru neizpolnjevanja zahteve;

(g)

kadar je zahtevo vložil organ javnega sektorja, se posreduje koordinatorju podatkov države članice iz člena 37, kjer ima organ javnega sektorja, ki je vložil zahtevo, sedež; koordinator podatkov bo napravil zahtevo javno dostopno na spletu brez nepotrebnega odlašanja, razen če meni, da bi taka objava povzročila tveganje za javno varnost;

(h)	kadar zahtevo vloži Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, se da na voljo na spletu brez nepotrebnega odlašanja;

(i)	kadar se zahtevajo osebni podatki, je brez nepotrebnega odlašanja priglašena nadzornemu organu, odgovornemu za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679 v državi članici, v kateri ima organ javnega sektorja sedež.

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo Komisijo o svojih zahtevah.

3.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4.   Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5.   Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6.   Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

1.   Imetnik podatkov, ki prejme zahtevo, da na podlagi tega poglavja da podatke na voljo, te podatke brez nepotrebnega odlašanja da na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je podatke zahteval, pri čemer upošteva potrebne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe.

2.   Brez poseganja v posebne potrebe glede razpoložljivosti podatkov, opredeljene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve, da da podatke na voljo na podlagi tega poglavja, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve za podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost, v drugih primerih izjemne potrebe pa brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 delovnih dneh po prejemu take zahteve, in sicer iz katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)	imetnik podatkov nima nadzora nad zahtevanimi podatki;

(b)	podobno zahtevo za isti namen je že vložil drug organ javnega sektorja ali Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, imetnik podatkov pa ni bil uradno obveščen o izbrisu podatkov na podlagi člena 19(1), točka (c);

(c)	zahteva ne izpolnjuje pogojev iz člena 17(1) in (2).

3.   Če se imetnik podatkov odloči, da zahtevo zavrne ali zahteva njeno spremembo v skladu z odstavkom 2, točka (b), navede identiteto organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije, ki je že prej vložil zahtevo za isti namen.

4.   Kadar zahtevani podatki vključujejo osebne podatke, imetnik podatkov ustrezno anonimizira podatke, razen kadar je za izpolnitev zahteve, da se podatki dajo na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije potrebno razkritje osebnih podatkov. V takih primerih imetnik podatkov psevdonimizira podatke.

5.   Kadar želi organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije izpodbijati zavrnitev imetnika podatkov, da bi dal na voljo zahtevane podatke, ali kadar želi imetnik podatkov izpodbijati zahtevo, vprašanja pa ni mogoče razrešiti z ustrezno spremembo zahteve, se zadeva predloži pristojnemu organu, imenovanemu na podlagi člena 37, države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Imetniki podatkov, razen mikropodjetij in malih podjetij, dajo podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost na podlagi člena 15(1), točka (a), na voljo brezplačno. Če imetnik podatkov to zahteva, mu organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke, za to zagotovi javno priznanje.

2.   Imetnik podatkov je upravičen do poštenega nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b). Tako nadomestilo krije tehnične in organizacijske stroške, nastale zaradi izpolnitve zahteve, ter po potrebi tudi stroške anonimizacije, psevdonimizacije, združevanja in tehnične prilagoditve in razumno maržo. Imetnik podatkov na zahtevo organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije da na voljo informacije o podlagi za izračun stroškov in razumne marže.

3.   Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar nadomestilo za dajanje podatkov na voljo zahteva mikropodjetje ali malo podjetje.

4.   Imetniki podatkov niso upravičeni do nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b), kadar je posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu, priprava uradne statistike in kadar nakup podatkov ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom. Države članice uradno obvestijo Komisijo, če nakup podatkov za pripravo uradne statistike ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom.

5.   Kadar se organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ne strinja z ravnjo nadomestila, ki ga zahteva imetnik podatkov, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ima pravico do dajanja podatkov, prejetih na podlagi tega poglavja, v souporabo:

(a)	posameznikom ali organizacijam za izvedbo znanstvenih raziskav ali analitik, združljivih z namenom, za katerega so bili podatki zahtevani, ali

(b)	nacionalnim statističnim uradom in Eurostatu za pripravo uradne statistike.

2.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1, delujejo nepridobitno ali v okviru poslanstva javnega interesa, priznanega v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Mednje ne spadajo organizacije, na katere imajo komercialna podjetja znaten vpliv, ki bo verjetno imel za posledico prednostni dostop do izsledkov raziskav.

3.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, izpolnjujejo iste obveznosti, kot veljajo za organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije na podlagi člena 17(3) in člena 19.

4.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, lahko ne glede na člen 19(1), točka (c), hranijo prejete podatke za namen, za katerega so bili zahtevani, do šest mesecev po tem, ko so organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije te podatke izbrisali.

5.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije namerava posredovati ali dati na voljo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke, ter navede identiteto in kontaktne podatke organizacije ali posameznika, ki prejme podatke, namen posredovanja ali dajanja podatkov na voljo, obdobje, v katerem se bodo podatki uporabljali, ter sprejete ukrepe tehnične zaščite in organizacijske ukrepe, tudi kadar gre za osebne podatke ali poslovne skrivnosti. Kadar se imetnik podatkov ne strinja s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali sodno pravno sredstvo imajo fizične in pravne osebe pravico, da posamično ali, kadar je ustrezno, skupaj vložijo pritožbo pri ustreznem pristojnem organu v državi članici svojega običajnega prebivališča, kraja dela ali sedeža, če menijo, da so bile kršene njihove pravice iz te uredbe. Koordinator podatkov na zahtevo fizičnim in pravnim osebam zagotovi vse potrebne informacije za vložitev njihovih pritožb pri ustreznem pristojnem organu.

2.   Pristojni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika v skladu z nacionalnim pravom obvešča o poteku postopka in sprejeti odločitvi.

3.   Pristojni organi sodelujejo, da pritožbe obravnavajo in rešujejo učinkovito in hitro, tudi z izmenjavo vseh ustreznih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja. To sodelovanje ne vpliva na mehanizme sodelovanja iz poglavij VI in VII Uredbe (EU) 2016/679 ter iz Uredbe (EU) 2017/2394.

1.   Komisija do 12. septembra 2028 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Pri tem se zlasti ocenijo:

(a)

primeri, ki štejejo za primere izjemne potrebe za namene člena 15 te uredbe, in uporaba poglavja V te uredbe v praksi, zlasti izkušnje pri uporabi poglavja V te uredbe s strani organov javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke in organov Unije; število in izid postopkov, začetih pri pristojnemu organu na podlagi člena 18(5) glede uporabe poglavja V te uredbe, o katerih poročajo pristojni organi; vpliv drugih obveznosti, ki so v pravu Unije ali nacionalnem pravu določene za namene izpolnjevanja zahtev za dostop do informacij; vpliv prostovoljnih mehanizmov za souporabo podatkov, kot so tisti, ki so jih vzpostavile organizacije za podatkovni altruizem, priznane na podlagi Uredbe (EU) 2022/868, za doseganje ciljev poglavja V te uredbe ter vlogo osebnih podatkov v smislu člena 15 te uredbe, vključno z razvojem tehnologij za boljše varovanje zasebnosti;

(b)	vpliv te uredbe na uporabo podatkov v gospodarstvu, vključno s podatkovnimi inovacijami, praksami podatkovne monetizacije in storitvami posredovanja podatkov, ter souporabo podatkov v skupnih evropskih podatkovnih prostorih;

(c)	dostopnost in uporabo različnih kategorij in vrst podatkov;

(d)	izključitev nekaterih kategorij podjetij kot upravičencev na podlagi člena 5;

(e)	odsotnost vpliva na pravice intelektualne lastnine;

(f)	vpliv na poslovne skrivnosti, tudi na varstvo pred njihovo nezakonito pridobitvijo, uporabo in razkritjem, ter vpliv mehanizma, ki imetniku podatkov omogoča, da zavrne zahtevo uporabnika v skladu s členom 4(8) in členom 5(11), tako da se čim bolj upošteva vsaka revizija Direktive (EU) 2016/943;

(g)	ali je seznam nepoštenih pogodbenih pogojev iz člena 13 redno posodobljen glede na nove poslovne prakse in hitrost tržnih inovacij;

(h)	spremembe pogodbenih praks ponudnikov storitev obdelave podatkov in vprašanje, ali je s tem v zadostni meri zagotovljena skladnost s členom 25;

(i)	znižanje povračil, ki jih ponudniki storitev obdelave podatkov zaračunavajo za postopek zamenjave, skladno s postopno odpravo povračil za zamenjavo na podlagi člena 29;

(j)	medsebojno vplivanje med to uredbo in drugimi pravnimi akti Unije, ki so pomembni za podatkovno gospodarstvo;

(k)	preprečevanje nezakonitega vladnega dostopa do neosebnih podatkov;

(l)	učinkovitost ureditve za izvrševanje, potrebne na podlagi člena 37;

(m)	vpliv te uredbe na MSP, glede na njihove inovacijske sposobnosti in razpoložljivost storitev obdelave podatkov za uporabnike v Uniji ter breme izpolnjevanja novih obveznosti.

2.   Komisija do 12. septembra 2028 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. V tej oceni je ocenjen vpliv členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, zlasti glede določanja cen za storitve obdelave podatkov, ki so na voljo v Uniji, in njihove raznolikosti, s posebnim poudarkom na ponudnikih, ki so MSP.

3.   Države članice Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročil iz odstavkov 1 in 2.

4.   Na podlagi poročil iz odstavkov 1 in 2 lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.