keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

1.   Imetnik podatkov na zahtevo uporabnika ali osebe, ki deluje v njegovem imenu, da na voljo tretji osebi takoj razpoložljive podatke ter ustrezne metapodatke potrebne za razlago in uporabo teh podatkov, brez nepotrebnega odlašanja ter enake kakovosti, kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno za uporabnika, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. Imetnik podatkov da podatke na voljo tretji osebi v skladu s členoma 8 in 9.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za takoj razpoložljive podatke v okviru preskušanja novih povezanih izdelkov, snovi ali postopkov, ki še niso dani na trg, razen če jih je tretji osebi pogodbeno dovoljeno uporabljati.

3.   Podjetje, imenovano za vratarja na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2022/1925, se ne šteje za upravičeno tretjo osebo na podlagi tega člena in zato:

4.   Za namene preverjanja, ali fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika ali tretjo osebo za namene odstavka 1, se od uporabnika ali tretje osebe ne zahteva nobenih informacij, razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij o dostopu tretje osebe do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvršitev zahteve tretje osebe za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

5.   Tretja oseba za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

6.   Imetnik podatkov ne sme uporabljati takoj razpoložljivih podatkov, da bi pridobil vpogled v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali uporabo s strani tretje osebe na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tretje osebe na trgih, na katerih je dejavna, razen če je tretja oseba dala dovoljenje za tako uporabo in ima tehnično možnost, da dovoljenje kadar koli enostavno prekliče.

7.   Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, da tretji osebi na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in so, kadar je ustrezno, izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive (EU) 2002/58.

8.   Če se imetnik podatkov in tretja oseba ne dogovorita o ureditvah za prenos podatkov, to ne ovira ali preprečuje uveljavljanja pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, zlasti pravice do prenosljivosti podatkov iz člena 20 navedene uredbe, in ne posega v uveljavljanje teh pravic.

9.   Poslovne skrivnosti se varujejo in se tretjim osebam razkrijejo le v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnitev namena, dogovorjenega med uporabnikom in tretjo osebo. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, vključno z ustreznimi metapodatki, in se s tretjo osebo dogovori o vseh ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, kot so na primer vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

10.   Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 9 tega člena ali kadar tretja oseba ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 9 tega člena, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in tretji osebi brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

11.   V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejela tretja oseba na podlagi odstavka 9 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži tretji osebi v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

12.   Brez poseganja v pravico tretje osebe, da kadar koli uveljavljajo pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko tretja oseba, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 10 in 11:

13.   Pravica iz odstavka 1 ne vpliva negativno na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov.

1.   Tretja oseba obdeluje podatke, ki so ji bili dani na voljo na podlagi člena 5, samo za namene in pod pogoji, dogovorjenimi z uporabnikom, ter ob upoštevanju prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kar zadeva osebne podatke. Tretja oseba izbriše podatke, ko niso več potrebni za dogovorjeni namen, razen če z uporabnikom ni bil sklenjen drugačen dogovor glede neosebnih podatkov.

2.   Tretja oseba:

1.   Kadar mora imetnik podatkov v okviru odnosov med podjetji dati podatke na voljo prejemniku podatkov na podlagi člena 5 ali na podlagi drugega veljavnega prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije, se s prejemnikom podatkov dogovori o ureditvi dajanja podatkov na voljo in to stori pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2.   Pogodbeni pogoj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi za kršitev ali prenehanje obveznosti v zvezi s podatki ni zavezujoč, če predstavlja nepošteni pogodbeni pogoj smislu člena 13 ali če v škodo uporabnika izključuje uporabo pravic uporabnika iz poglavja II, od njih odstopa ali spreminja njihov učinek.

3.   Imetnik podatkov v zvezi z ureditvami dajanja podatkov na voljo ne diskriminira med primerljivimi kategorijami prejemnikov podatkov, vključno s partnerskimi podjetji ali povezanimi podjetji imetnika podatkov, kadar daje podatke na voljo. Kadar prejemnik podatkov meni, da so pogoji, pod katerimi so mu bili podatki dani na voljo, diskriminatorni, imetnik podatkov prejemniku podatkov na podlagi njegove utemeljene zahteve brez nepotrebnega odlašanja predloži informacije, ki dokazujejo, da ni bilo diskriminacije.

4.   Imetnik podatkov prejemniku podatkov ne sme dati podatkov na voljo – četudi na izključni osnovi – razen, kadar to zahteva uporabnik na podlagi poglavja II.

5.   Imetnikom podatkov in prejemnikom podatkov ni treba predložiti nobenih informacij, razen tistih, ki so potrebne za preverjanje skladnosti s pogodbenimi pogoji, dogovorjenimi za dajanje podatkov na voljo, ali izpolnjevanja njihovih obveznosti na podlagi te uredbe ali drugega veljavnega prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije.

6.   Če pravo Unije, vključno s členom 4(6) in členom 5(9) te uredbe, ali nacionalna zakonodaja, sprejeta v skladu s pravom Unije, ne določa drugače, obveznost dajanja podatkov na voljo prejemniku podatkov ne zavezuje k razkritju poslovnih skrivnosti.

1.   Ko gre za odnose med podjetji, je vsako nadomestilo, o katerem se dogovorita imetnik podatkov in prejemnik podatkov za dajanje podatkov na voljo, nediskriminatorno in razumno ter lahko vključuje maržo.

2.   Pri dogovoru o morebitnem nadomestilu, imetnik podatkov in prejemnik podatkov upoštevata zlasti:

3.   Nadomestilo iz odstavka 1 je lahko odvisno tudi od količine, oblike zapisa ali narave podatkov.

4.   Kadar je prejemnik podatkov mikro, malo ali srednje podjetje (MSP) ali neprofitna raziskovalna organizacija in kadar tak prejemnik podatkov nima partnerskih podjetij ali povezanih podjetij, ki ne štejejo za MSP, dogovorjeno nadomestilo ne presega stroškov iz odstavka 2, točka (a).

5.   Komisija sprejme smernice za izračun razumnega nadomestila, pri čemer upošteva svetovanje Evropskega odbora za podatkovne inovacije (EDIB) iz člena 42.

6.   Ta člen ne preprečuje, da bi drugo pravo Unije ali nacionalna zakonodaja, sprejeta v skladu s pravom Unije, izključevala nadomestilo za dajanje podatkov na voljo ali določala nižje nadomestilo.

7.   Imetnik podatkov prejemniku podatkov zagotovi dovolj podrobne informacije o določitvi podlage za izračun nadomestila, tako da lahko prejemnik podatkov oceni, ali so izpolnjene zahteve iz odstavkov 1 do 4.

1.   Imetnik podatkov lahko za preprečitev nepooblaščenega dostopa do podatkov, vključno z metapodatki, in za zagotovitev skladnosti s členi 4, 5, 6, 8 in 9 ter dogovorjenimi pogodbenimi pogoji za dajanje podatkov na voljo uporabi primerne ukrepe za tehnično zaščito, vključno s pametnimi pogodbami in šifriranjem. Taki ukrepi za tehnično zaščito niti ne diskriminirajo med prejemniki podatkov niti ne omejujejo pravice uporabnika, da pridobi kopijo podatkov, te prikliče, uporabi ali do njih dostopa, da jih zagotovi tretjim osebam na podlagi člena 5, ali katere koli pravice tretje osebe na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije. Uporabniki, tretje osebe in imetniki podatkov takih ukrepov za tehnično zaščito ne spremenijo ali odpravijo, razen če se s tem strinja imetnik podatkov.

2.   V okoliščinah iz odstavka 3 tretja oseba ali prejemnik podatkov brez nepotrebnega odlašanja izpolni zahteve imetnika podatkov in, kadar je ustrezno in kadar nista ista oseba, imetnika poslovne skrivnosti ali uporabnika, da:

3.   Odstavek 2 se uporablja, kadar je tretja oseba ali prejemnik podatkov:

4.   Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar uporabnik spremeni ali odpravi ukrepe za tehnično zaščito, ki jih uporablja imetnik podatkov, ali ne ohrani tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki jih je uporabnik sprejel v dogovoru z imetnikom podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnikom poslovnih skrivnosti, ter v zvezi s komur koli, ki je s kršitvijo prejel podatke od uporabnika, da bi ohranil poslovne skrivnosti.

5.   Kadar je prejemnik podatkov kršil člen 6(2), točka (a) ali (b), imajo uporabniki enake pravice kot imetniki podatkov iz odstavka 2 tega člena.

1.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

2.   Zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo Komisijo o svojih zahtevah.

3.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4.   Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5.   Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6.   Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

1.   Imetnik podatkov, ki prejme zahtevo, da na podlagi tega poglavja da podatke na voljo, te podatke brez nepotrebnega odlašanja da na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je podatke zahteval, pri čemer upošteva potrebne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe.

2.   Brez poseganja v posebne potrebe glede razpoložljivosti podatkov, opredeljene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve, da da podatke na voljo na podlagi tega poglavja, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa najpozneje v petih delovnih dneh po prejemu zahteve za podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost, v drugih primerih izjemne potrebe pa brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 delovnih dneh po prejemu take zahteve, in sicer iz katerega koli od naslednjih razlogov:

3.   Če se imetnik podatkov odloči, da zahtevo zavrne ali zahteva njeno spremembo v skladu z odstavkom 2, točka (b), navede identiteto organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije, ki je že prej vložil zahtevo za isti namen.

4.   Kadar zahtevani podatki vključujejo osebne podatke, imetnik podatkov ustrezno anonimizira podatke, razen kadar je za izpolnitev zahteve, da se podatki dajo na voljo organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije potrebno razkritje osebnih podatkov. V takih primerih imetnik podatkov psevdonimizira podatke.

5.   Kadar želi organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije izpodbijati zavrnitev imetnika podatkov, da bi dal na voljo zahtevane podatke, ali kadar želi imetnik podatkov izpodbijati zahtevo, vprašanja pa ni mogoče razrešiti z ustrezno spremembo zahteve, se zadeva predloži pristojnemu organu, imenovanemu na podlagi člena 37, države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke na podlagi zahteve, vložene na podlagi člena 14:

2.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka, organ Unije ali tretja oseba, ki prejme podatke na podlagi tega poglavja:

3.   Razkritje poslovnih skrivnosti organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije se zahteva le v obsegu, v katerem je nujno potrebno za doseganje namena zahteve na podlagi člena 15. V takem primeru imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, določi, kateri podatki se varujejo kot poslovne skrivnosti, vključno z ustreznimi metapodatki. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije pred razkritjem poslovne skrivnosti sprejme vse potrebne in ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za ohranitev zaupnosti poslovnih skrivnosti, po potrebi tudi uporabo vzorčnih pogodbenih pogojev, tehničnih standardov in kodeksov ravnanja.

4.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije je odgovoren za varnost podatkov, ki jih prejme.

1.   Imetniki podatkov, razen mikropodjetij in malih podjetij, dajo podatke, potrebne za odziv na splošno nevarnost na podlagi člena 15(1), točka (a), na voljo brezplačno. Če imetnik podatkov to zahteva, mu organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke, za to zagotovi javno priznanje.

2.   Imetnik podatkov je upravičen do poštenega nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b). Tako nadomestilo krije tehnične in organizacijske stroške, nastale zaradi izpolnitve zahteve, ter po potrebi tudi stroške anonimizacije, psevdonimizacije, združevanja in tehnične prilagoditve in razumno maržo. Imetnik podatkov na zahtevo organa javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke ali organa Unije da na voljo informacije o podlagi za izračun stroškov in razumne marže.

3.   Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar nadomestilo za dajanje podatkov na voljo zahteva mikropodjetje ali malo podjetje.

4.   Imetniki podatkov niso upravičeni do nadomestila za dajanje podatkov na voljo v skladu z zahtevo, vloženo na podlagi člena 15(1), točka (b), kadar je posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu, priprava uradne statistike in kadar nakup podatkov ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom. Države članice uradno obvestijo Komisijo, če nakup podatkov za pripravo uradne statistike ni dopusten v skladu z nacionalnim pravom.

5.   Kadar se organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ne strinja z ravnjo nadomestila, ki ga zahteva imetnik podatkov, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije ima pravico do dajanja podatkov, prejetih na podlagi tega poglavja, v souporabo:

2.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1, delujejo nepridobitno ali v okviru poslanstva javnega interesa, priznanega v pravu Unije ali nacionalnem pravu. Mednje ne spadajo organizacije, na katere imajo komercialna podjetja znaten vpliv, ki bo verjetno imel za posledico prednostni dostop do izsledkov raziskav.

3.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, izpolnjujejo iste obveznosti, kot veljajo za organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije na podlagi člena 17(3) in člena 19.

4.   Posamezniki ali organizacije, ki prejmejo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, lahko ne glede na člen 19(1), točka (c), hranijo prejete podatke za namen, za katerega so bili zahtevani, do šest mesecev po tem, ko so organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije te podatke izbrisali.

5.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije namerava posredovati ali dati na voljo podatke na podlagi odstavka 1 tega člena, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke, ter navede identiteto in kontaktne podatke organizacije ali posameznika, ki prejme podatke, namen posredovanja ali dajanja podatkov na voljo, obdobje, v katerem se bodo podatki uporabljali, ter sprejete ukrepe tehnične zaščite in organizacijske ukrepe, tudi kadar gre za osebne podatke ali poslovne skrivnosti. Kadar se imetnik podatkov ne strinja s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

1.   Organi javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organi Unije sodelujejo in drug drugemu pomagajo pri doslednem izvajanju tega poglavja.

2.   Podatki, izmenjani v okviru pomoči, za katero se zaprosi in ki se nudi na podlagi odstavka 1, se ne uporabljajo na način, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili zahtevani.

3.   Kadar organ javnega sektorja namerava zahtevati podatke od imetnika podatkov s sedežem v drugi državi članici, o tej nameri najprej uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, v tej državi članici. Ta zahteva velja tudi za zahteve Komisije, Evropske centralne banke in organov Unije. Zahtevo preuči pristojni organ države članice, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

4.   Ustrezni pristojni organ, potem ko preuči zahtevo glede na zahteve iz člena 17, brez nepotrebnega odlašanja sprejme enega od naslednjih ukrepov:

Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka in organ Unije, ki so vložili zahtevo, upoštevajo nasvete in razloge, ki jih je predložil zadevni pristojni organ na podlagi prvega pododstavka, preden po potrebi sprejmejo katere koli nadaljnje ukrepe, kot je ponovna vložitev zahteve.