search


keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2854 SL cercato: 'pravnih' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index pravnih:


whereas pravnih:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 1328

 

Člen 13

Nepošteni pogodbeni pogoji, ki se enostransko nalagajo drugemu podjetju

1.   Pogodbeni pogoj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi za kršitev ali prenehanje obveznosti v zvezi s podatki, ki jih je podjetje enostransko naložilo drugemu podjetju, za slednje podjetje ni zavezujoč, če je nepošten.

2.   Pogodbeni pogoj, ki ustreza obveznim določbam prava Unije, ali določbam prava Unije, ki bi se uporabljale, če pogodbeni pogoji ne bi urejali vprašanja, se ne šteje za nepoštenega.

3.   Pogodbeni pogoj je nepošten, če je take narave, da njegova uporaba močno odstopa od dobre poslovne prakse pri dostopanju do podatkov in njihovi uporabi in je v nasprotju z dobro vero in poštenim ravnanjem.

4.   Pogodbeni pogoj se za namene odstavka 3 zlasti šteje za nepoštenega, če je njegov cilj ali posledica:

(a)

izključitev ali omejitev odgovornosti stranke, ki je enostransko naložila pogoj, v primeru naklepnih ravnanj ali hude malomarnosti;

(b)

izključitev pravnih sredstev, ki so na voljo stranki, ki ji je bil pogoj enostransko naložen, v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti, ali odgovornosti stranke, ki je enostransko naložila pogoj, v primeru kršitve teh obveznosti;

(c)

izključna pravica stranke, ki je enostransko naložila pogoj, da določi, ali so posredovani podatki v skladu s pogodbo, ali da razlaga kateri koli pogodbeni pogoj.

5.   Domneva se, da je pogodbeni pogoj za namene odstavka 3 nepošten, če je njegov cilj ali posledica:

(a)

neustrezna omejitev pravnih sredstev v primeru neizpolnjevanja pogodbenih obveznosti ali odgovornosti v primeru kršitve teh obveznosti ali razširitev odgovornosti podjetja, ki mu je bil enostransko naložen pogoj;

(b)

omogočanje stranki, ki je enostransko naložila pogoj, da dostopa do podatkov druge pogodbene stranke in jih uporablja na način, ki občutno škodi pravnim interesom druge pogodbene stranke, zlasti kadar ti podatki vsebujejo poslovno občutljive podatke ali jih varujejo poslovne skrivnosti ali pravice intelektualne lastnine;

(c)

preprečevanje stranki, ki ji je bil pogoj enostransko naložen, da bi uporabljala podatke, ki jih je zagotovila ali ustvarila v času trajanja pogodbe, ali omejitev uporabe takih podatkov v tolikšni meri, da ta stranka ni upravičena do uporabe takih podatkov, njihovega zajemanja, dostopa do njih ali nadzora nad njimi ali do ustreznega izkoriščanja vrednosti takih podatkov;

(d)

preprečevanje stranki, ki ji je bil pogoj enostransko naložen, da bi sporazum odpovedala v razumnem času;

(e)

preprečevanje stranki, ki ji je bil pogoj enostransko naložen, da bi pridobila kopijo podatkov, ki jih je zagotovila ali ustvarila v času trajanja pogodbe ali v razumnem roku po odpovedi pogodbe;

(f)

omogočanje stranki, ki je enostransko naložila pogoj, da odpove pogodbo v nerazumno kratkem odpovednem roku, ob upoštevanju katere koli razumne možnosti druge pogodbene stranke, da preide na nadomestno in primerljivo storitev, ter finančne škode, ki jo taka odpoved povzroči, razen kadar za to obstajajo resni razlogi;

(g)

omogočanje stranki, ki je enostransko naložila pogoj, da bistveno spremeni ceno, določeno v pogodbi, ali kateri koli drug bistveni pogoj, povezan z naravo, obliko zapisa, kakovostjo ali količino podatkov, ki bodo v souporabi, kadar utemeljen razlog in pravica druge stranke, da v primeru take spremembe odpove pogodbo nista opredeljena v pogodbi.

Točka (g) prvega pododstavka ne vpliva na pogoje, s katerimi si stranka, ki je enostransko naložila pogoj, pridržuje pravico, da enostransko spremeni pogoje pogodbe za nedoločen čas, pod pogojem, da je v pogodbi določen utemeljen razlog za take enostranske spremembe, da mora pogodbena stranka, ki je enostransko uvedla pogoj, drugi pogodbeni stranki v primernem roku posredovati ustrezno obvestilo o vsaki taki nameravani spremembi in da lahko druga pogodbena stranka v primeru spremembe pogodbo brezplačno odpove.

6.   Šteje se, da je pogodbeni pogoj enostransko naložen v smislu tega člena, če ga je predložila ena pogodbena stranka, druga pogodbena stranka pa ni mogla vplivati na njegovo vsebino, čeprav se je skušala pogajati o njem. Pogodbena stranka, ki je predložila pogodbeni pogoj, nosi dokazno breme, da ta pogoj ni bil enostransko naložen. Pogodbena stranka, ki je predložila sporni pogodbeni pogoj, ne more trditi, da je pogodbeni pogoj nepošten.

7.   Kadar je nepošteni pogodbeni pogoj mogoče ločiti od preostalih pogodbenih pogojev, so preostali pogoji zavezujoči.

8.   Ta člen se ne uporablja za pogodbene pogoje, ki opredeljujejo glavni predmet pogodbe, niti za ustreznost cene glede na podatke, dobavljene v zameno.

9.   Stranke pogodbe, ki jo zajema odstavek 1, ne izključijo uporabe tega člena, odstopajo od njega ali spreminjajo njegovih učinkov.

POGLAVJE V

DAJANJE PODATKOV NA VOLJO ORGANOM JAVNEGA SEKTORJA, KOMISIJI, EVROPSKI CENTRALNI BANKI IN ORGANOM UNIJE NA PODLAGI IZJEMNE POTREBE

Člen 16

Razmerje do drugih obveznosti dajanja podatkov na voljo organom javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki in organom Unije

1.   To poglavje ne vpliva na obveznosti, ki so v pravu Unije ali nacionalnem pravu določene za poročanje, izpolnjevanje zahtev za dostop do informacij ali dokazovanje ali preverjanje izpolnjevanja pravnih obveznosti.

2.   To poglavje se ne uporablja za organe javnega sektorja, Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije, ki izvajajo dejavnosti preprečevanja, preiskovanja, odkrivanja ali pregona kaznivih dejanj ali upravnih prekrškov ali izvrševanja kazenskih sankcij, ali za carinsko ali davčno upravo. To poglavje ne vpliva na veljavno pravo Unije in nacionalno pravo o preprečevanju, preiskovanju, odkrivanju ali pregonu kaznivih dejanj ali upravnih prekrškov ali izvrševanju kazenskih ali upravnih sankcij ali o carinski ali davčni upravi.

Člen 32

Mednarodni vladni dostop in prenos

1.   Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 ponudniki storitev obdelave podatkov sprejmejo vse ustrezne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe, vključno s pogodbami, da preprečijo mednarodni prenos in dostop ter prenos in dostop državnih organov tretjih držav do neosebnih podatkov, ki se hranijo v Uniji, kadar bi bil tak prenos ali dostop v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

2.   Vsaka odločba ali sodba sodišča tretje države in odločba upravnega organa tretje države, ki od ponudnika storitev obdelave podatkov zahteva prenos ali zagotovitev dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, se prizna ali izvrši, na kateri koli način, le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, ki velja med tretjo državo prosilko in Unijo, ali katerem koli takem sporazumu med tretjo državo prosilko in državo članico.

3.   Če mednarodnega sporazuma iz odstavka 2 ni in kadar je na ponudnika storitev obdelave podatkov naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države o prenosu ali zagotovitvi dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, naslovnik pa bi lahko zaradi spoštovanja take odločbe ravnal v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se temu organu tretje države taki podatki prenesejo ali omogoči dostop do njih le, kadar:

(a)

je v sistemu tretje države potrebna navedba razlogov in sorazmernosti take odločbe ali sodbe, za tako odločbo ali sodbo pa se zahteva, da je po naravi specifična, npr. z vzpostavitvijo zadostne povezave z določenimi osumljenimi osebami ali kršitvami;

(b)

naslovnikov utemeljeni ugovor obravnava pristojno sodišče tretje države in

(c)

je pristojno sodišče tretje države, ki izda odločbo ali sodbo ali obravnava odločbo upravnega organa, na podlagi prava te tretje države pooblaščeno za upoštevanje ustreznih pravnih interesov ponudnika podatkov, zaščitenih s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

Naslovnik odločbe ali sodbe lahko zaprosi za mnenje ustrezno nacionalno telo ali organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v pravnih zadevah, da bi ugotovil, ali so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni, zlasti kadar meni, da bi se odločba lahko nanašala na poslovne skrivnosti in druge poslovno občutljive podatke ter na vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, ali da bi prenos lahko povzročil deanonimizacijo. Zadevno nacionalno telo ali organ se lahko posvetuje s Komisijo. Če naslovnik meni, da bi odločba ali sodba lahko vplivala na interese nacionalne varnosti ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic, za mnenje zaprosi ustrezno nacionalno telo ali organ, da bi ugotovil, ali zahtevani podatki zadevajo nacionalne varnostne ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic. Če naslovnik odgovora ne prejme v enem mesecu ali če tako telo ali organ meni, da pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, lahko na tej podlagi zavrne zahtevo za prenos neosebnih podatkov ali dostop do njih.

EDIB iz člena 42 svetuje in pomaga Komisiji pri pripravi smernic za ocenjevanje, ali so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.

4.   Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 ali 3, ponudnik storitev obdelave podatkov v odgovor na zahtevo da na voljo podatke v najmanjšem dovoljenem obsegu na podlagi razumne razlage te zahteve s strani ponudnika ali ustreznega nacionalnega telesa ali organa iz odstavka 3, drugi pododstavek.

5.   Ponudnik storitev obdelave podatkov imetnika podatkov obvesti o zahtevi upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov pred izpolnitvijo zadevne zahteve, razen kadar gre za zahtevo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

POGLAVJE VIII

INTEROPERABILNOST

Člen 33

Bistvene zahteve glede interoperabilnosti podatkov, mehanizmov in storitev za souporabo podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov

1.   Udeleženci v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem, izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve za olajšanje interoperabilnosti podatkov ter mehanizmov in storitev souporabe podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki so interoperabilni okviri za specifični namen ali sektor ali medsektorski interoperabilni okviri skupnih standardov in praks za dajanje v souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim za razvoj novih izdelkov in storitev, znanstvenih raziskav ali pobud civilne družbe:

(a)

vsebina nabora podatkov, omejitve uporabe, licence, metodologija zbiranja podatkov, kakovost podatkov in nezanesljivost se ustrezno opišejo, po potrebi v strojno berljivi obliki, tako da je prejemniku omogočeno iskanje podatkov, dostop do njih in njihova uporaba;

(b)

strukture podatkov, oblike zapisov podatkov, besednjaki, klasifikacijske sheme, taksonomije in šifranti, kadar so na voljo, se opišejo na javno dostopen in dosleden način;

(c)

tehnična sredstva za dostop do podatkov, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje, ter njihovi pogoji uporabe in kakovost storitve se ustrezno opišejo, da se omogoči samodejen dostop do podatkov in njihov prenos med strankami, tudi neprekinjeno, z masovnim prenosom ali v realnem času v strojno berljivi obliki, kadar je to tehnično izvedljivo in ne ovira dobrega delovanja povezanega izdelka;

(d)

po potrebi se zagotovijo sredstva za omogočanje interoperabilnosti orodij za avtomatizacijo izvajanja sporazumov o souporabi podatkov, kot so pametne pogodbe.

Zahteve so lahko splošne narave ali se nanašajo na posamezne sektorje, pri čemer v celoti upoštevajo medsebojno povezanost z zahtevami iz drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 te uredbe za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo bistvenih zahtev iz odstavka 1 tega člena v zvezi s tistimi zahtevami, ki zaradi svoje narave ne morejo imeti nameravanega učinka, če niso podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije, ter da se ustrezno upošteva tehnološki in tržni razvoj.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov upošteva nasvet EDIB v skladu s členom 42, točka (c)(iii).

3.   Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, sklici na katere so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, kolikor navedene zahteve zajemajo taki harmonizirani standardi ali njihovi deli.

4.   Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

5.   Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je na podlagi člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala osnutek harmoniziranega standarda, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in:

(i)

zahteva ni bila sprejeta;

(ii)

harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo ter

(b)

Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

6.   Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 5 tega člena izpolnjeni.

7.   Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

8.   Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih in izpolnjujejo skupne specifikacije, določene z izvedbenimi akti iz odstavka 5 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih delih.

9.   Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 5 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

10.   Ko država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti Komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

11.   Komisija lahko ob upoštevanju predloga EDIB v skladu s členom 30, točka (h), Uredbe (EU) 2022/868 sprejme smernice za določitev interoperabilnih okvirov splošnih standardov in praks za delovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov.

Člen 37

Pristojni organi in koordinatorji podatkov

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.

2.   Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.

3.   Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.

4.   Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:

(a)

glede posebnih sektorskih vprašanj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo, povezanih z uporabo te uredbe, se spoštuje pristojnost sektorskih organov;

(b)

pristojni organ, odgovoren za uporabo in izvrševanje členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, ima izkušnje na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev.

5.   Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:

(a)

spodbujanje podatkovne pismenosti in ozaveščenosti uporabnikov in subjektov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, o pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe;

(b)

obravnavo pritožb zaradi domnevnih kršitev te uredbe, tudi v zvezi s poslovnimi skrivnostmi, in preiskavo predmeta pritožb v ustreznem obsegu in redno obveščanje pritožnikov, kadar je to ustrezno in v skladu z nacionalnim pravom, o poteku in rezultatu preiskave v razumnem roku, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim pristojnim organom;

(c)

izvedbo preiskav o zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejmejo od drugega pristojnega organa ali drugega javnega organa;

(d)

nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih denarnih kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, ali sprožitev sodnega postopka za naložitev glob;

(e)

spremljanje tehnološkega in ustreznega poslovnega razvoja, ki je pomemben za dajanje podatkov na voljo in njihovo uporabo;

(f)

sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic ter, kadar je ustrezno, s Komisijo ali EDIB, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, vključno z izmenjavo vseh pomembnih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja, tudi v zvezi z odstavkom 10 tega člena;

(g)

sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje drugih pravnih aktov Unije ali nacionalnih pravnih aktov, tudi z organi s pristojnostjo na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev, z nadzornim organom, odgovornim za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, ali s sektorskimi organi, da bi zagotovili, da se ta uredba izvršuje dosledno z drugim pravom Unije in nacionalnim pravom;

(h)

sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, da bi zagotovili, da se členi 23 do 31 ter člena 34 in 35 izvršujejo usklajeno z drugim pravom Unije in samoregulacijo, ki se uporablja za ponudnike storitev obdelave podatkov;

(i)

zagotovitev, da se povračila za zamenjavo odpravijo v skladu s členom 29;

(j)

preučevanje zahtev za podatke, vloženih na podlagi poglavja V.

Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;

6.   Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:

(a)

deluje kot enotna kontaktna točka za vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe;

(b)

zagotavlja spletno javno razpoložljivost zahtev za dajanje podatkov na voljo, ki jih vložijo organi javnega sektorja v primeru izjemne potrebe na podlagi poglavja V, ter spodbuja prostovoljne sporazume o souporabi podatkov med organi javnega sektorja in imetniki podatkov;

(c)

letno obvešča Komisijo o zavrnitvah, priglašenih na podlagi člena 4(2) in (8) in člena 5(11).

7.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.

8.   Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.

9.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

10.   Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.

11.   Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.

12.   Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

13.   Za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.

14.   Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.

15.   Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.

16.   Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.

Člen 39

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

1.   Ne glede na katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev pristojnih organov.

2.   Kadar pristojni organ ne ukrepa v zvezi s pritožbo, ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba v skladu z nacionalnim pravom pravico do učinkovitega pravnega sredstva ali dostop do preizkusa s strani nepristranskega organa z ustreznim strokovnim znanjem.

3.   Za postopke na podlagi tega člena so pristojna sodišča države članice, v kateri je pristojni organ, zoper katerega je bilo pravno sredstvo vloženo posamično ali, kadar je ustrezno, skupno s strani zastopnikov ene ali več fizičnih ali pravnih oseb.

Člen 44

Drugi pravni akti Unije, ki urejajo pravice in obveznosti glede dostopa do podatkov in njihove uporabe

1.   Posebne obveznosti glede dajanja podatkov na voljo med podjetji, med podjetji in potrošniki ter izjemoma med podjetji in javnimi organi v pravnih aktih Unije, ki so začeli veljati 11. januarja 2024 ali pred tem, ter delegiranih ali izvedbenih aktih, ki temeljijo na njih, ostanejo nespremenjene.

2.   Ta uredba ne posega v pravo Unije, ki glede na potrebe sektorja, skupnega evropskega podatkovnega prostora ali področja javnega interesa določa dodatne zahteve, zlasti glede:

(a)

tehničnih vidikov dostopa do podatkov;

(b)

omejitev pravic imetnikov podatkov do dostopa do nekaterih podatkov, ki jih zagotovijo uporabniki, ali njihove uporabe;

(c)

vidikov, ki presegajo dostop do podatkov in njihovo uporabo.

3.   Ta uredba, razen poglavja V, ne posega v pravo Unije in nacionalno pravo, ki zagotavlja dostop do podatkov in dovoljuje uporabo podatkov za namene znanstvenih raziskav.

Člen 50

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 12. septembra 2025.

Obveznost iz člena 3(1) se uporablja za povezane izdelke in z njimi povezane storitve, dane na trg po 12. septembru 2026.

Poglavje III se uporablja v zvezi z obveznostmi dajanja podatkov na voljo na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije, ki začne veljati po 12. septembru 2025.

Poglavje IV se uporablja za pogodbe, sklenjene po 12. septembru 2025.

Poglavje IV se uporablja od 12. septembra 2027 za pogodbe, sklenjene 12. septembra 2025 ali pred tem, če:

(a)

so sklenjene za nedoločen čas ali

(b)

potečejo vsaj 10 let po 11. januarja 2024.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 13. decembra 2023

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

P. NAVARRO RÍOS


(1)   UL C 402, 19.10.2022, str. 5.

(2)   UL C 365, 23.9.2022, str. 18.

(3)   UL C 375, 30.9.2022, str. 112.

(4)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. novembra 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 27. novembra 2023.

(5)  Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(6)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(7)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(8)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(9)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(10)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(11)  Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

(12)  Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79).

(13)  Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).

(14)  Uredba (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih postopkih ter za izvrševanje zapornih kazni po kazenskem postopku (UL L 191, 28.7.2023, str. 118).

(15)  Direktiva (EU) 2023/1544 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju imenovanih poslovnih enot in pravnih zastopnikov za namen zbiranja elektronskih dokazov v kazenskih postopkih (UL L 191, 28.7.2023, str. 181).

(16)  Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).

(17)  Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(18)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(19)  Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

(20)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(21)  Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(22)  Uredba (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o evropskem upravljanju podatkov in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (Akt o upravljanju podatkov) (UL L 152, 3.6.2022, str. 1).

(23)  Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(24)  Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).

(25)  Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(26)  Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).

(27)  Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).

(28)  Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).

(29)  Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).

(30)  Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (UL L 303, 28.11.2018, str. 59).

(31)  Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (UL L 136, 22.5.2019, str. 1).

(32)  Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 333, 27.12.2022, str. 1).

(33)  Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).

(34)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(35)  Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).

(36)  Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1).

(37)  Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).

(38)   UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(39)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).


ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2854/oj

ISSN 1977-0804 (electronic edition)



whereas









keyboard_arrow_down