search


keyboard_tab EIDAS 2014/0910 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2014/0910 SL cercato: 'zvezi' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


just index zvezi:


whereas zvezi:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 954

 

Člen 1

Predmet urejanja

1. Da se zagotovi pravilno delovanje notranjega trga in doseže ustrezna raven varnosti sredstev elektronske identifikacije in storitev zaupanja, ta uredba:

(a)

določa pogoje, pod katerimi države članice priznajo sredstva elektronske identifikacije fizičnih in pravnih oseb, ki so vključena v priglašeno shemo elektronske identifikacije druge države članice;

(b)

določa pravila za storitve zaupanja, zlasti za elektronske transakcije, in

(c)

določa pravni okvir za elektronske podpise, elektronske žige, elektronske časovne žige, elektronske dokumente, storitve elektronske priporočene dostave in storitve v zvezi s potrdili za avtentikacijo spletišč.

Člen 6

Vzajemno priznavanje

1.   Če nacionalno pravo ali upravna praksa za dostop do storitve, ki jo prek spleta zagotavlja organ javnega sektorja v eni državi članici, predpisuje elektronsko identifikacijo z uporabo sredstva elektronske identifikacije in avtentikacije, se sredstvo elektronske identifikacije, izdano v drugi državi članici, prizna v prvi državi članici za namene čezmejne avtentikacije za to spletno storitev, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sredstvo elektronske identifikacije je izdano v okviru sheme elektronske identifikacije, navedene na seznamu, ki ga Komisija objavi v skladu s členom 9;

(b)

raven zanesljivosti takšnega sredstva elektronske identifikacije ustreza ravni zanesljivosti, ki je enaka ali višja od ravni zanesljivosti, ki jo zahteva zadevni organ javnega sektorja pri dostopu do spletne storitve v prvi državi članici, pod pogojem, da raven zanesljivosti takšnega sredstva elektronske identifikacije ustreza srednji ali visoki ravni zanesljivosti;

(c)

zadevni organ javnega sektorja uporablja srednjo ali visoko raven zanesljivosti v zvezi z dostopom do te spletne storitve.

Takšno priznanje se opravi najpozneje 12 mesecev po tem, ko Komisija objavi seznam iz točke (a) prvega pododstavka.

2.   Organi javnega sektorja lahko za namene čezmejne avtentikacije za storitve, ki jih zagotavljajo prek spleta, priznajo sredstvo elektronske identifikacije, ki se izda v okviru sheme elektronske identifikacije, navedene na seznamu, ki ga Komisija objavi v skladu s členom 9, in ustreza nizki ravni zanesljivosti.

Člen 9

Priglasitev

1.   Država članica priglasiteljica priglasi Komisiji naslednje informacije, brez nepotrebnega odlašanja pa tudi vse njihove naknadne spremembe:

(a)

opis sheme elektronske identifikacije, vključno z njenimi ravnmi zanesljivosti in izdajateljem oziroma izdajatelji sredstva elektronske identifikacije v okviru sheme;

(b)

veljavno ureditev nadzora in informacije o ureditvi odgovornosti v zvezi s/z:

(i)

izdajateljem sredstva elektronske identifikacije, in

(ii)

stranko, ki opravi postopek avtentikacije;

(c)

organ ali organe, pristojne za shemo elektronske identifikacije;

(d)

informacije o subjektu ali subjektih, ki urejajo registracijo enoličnih identifikacijskih podatkov osebe;

(e)

opis, kako se izpolnjujejo zahteve, določene v izvedbenih aktih iz člena 12(8);

(f)

opis avtentikacije iz točke (f) člena 7;

(g)

ureditev začasne razveljavitve ali preklica priglašene elektronske identifikacijske sheme, avtentikacije ali zadevnih ogroženih delov.

2.   Eno leto po začetku uporabe izvedbenih aktov iz členov 8(3) in 12(8) Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi seznam shem elektronske identifikacije, priglašenih v skladu z odstavkom 1 tega člena, in osnovne informacije o njih.

3.   Če Komisija prejme priglasitev po izteku obdobja iz odstavka 2, v Uradnem listu Evropske unije objavi spremembe seznama iz odstavka 2 v dveh mesecih po datumu prejema priglasitve.

4.   Država članica lahko Komisiji predloži zahtevek, da se s seznama iz odstavka 2 umakne shema elektronske identifikacije, ki jo je ta država članica priglasila. Komisija objavi ustrezne spremembe seznama članice v Uradnem listu Evropske unije v enem mesecu po datumu prejema zahtevka države članice.

5.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi okoliščine, formate in postopke priglasitve iz odstavka 1. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 12

Sodelovanje in interoperabilnost

1.   Nacionalne sheme elektronske identifikacije, priglašene v skladu s členom 9(1), so interoperabilne.

2.   Za namene odstavka 1 se vzpostavi interoperabilnostni okvir.

3.   Interoperabilnostni okvir izpolnjuje naslednja merila:

(a)

prizadeva si biti tehnološko nevtralen in ne diskriminira med posebnimi nacionalnimi tehničnimi rešitvami za elektronsko identifikacijo znotraj države članice;

(b)

upošteva evropske in mednarodne standarde, kadar je mogoče;

(c)

lajša izvajanje načela vgrajene zasebnosti, in

(d)

zagotavlja, da so osebni podatki obdelani v skladu z Direktivo 95/46/ES.

4.   Interoperabilnostni okvir sestavljajo:

(a)

sklicevanje na minimalne tehnične zahteve, povezane z ravnmi zanesljivosti iz člena 8;

(b)

določitev nacionalnih ravni zanesljivosti priglašenih shem elektronske identifikacije glede na ravni zanesljivosti iz člena 8;

(c)

sklicevanje na minimalne tehnične zahteve glede interoperabilnosti;

(d)

sklicevanje na minimalni niz identifikacijskih podatkov osebe, ki enolično predstavljajo fizično ali pravno osebo in so dostopni v okviru shem elektronske identifikacije;

(e)

poslovnik;

(f)

ureditev za reševanje sporov, in

(g)

skupni varnostni standardi delovanja.

5.   Države članice sodelujejo na naslednjih področjih:

(a)

interoperabilnost shem elektronske identifikacije, priglašenih v skladu s členom 9(1), in shem elektronske identifikacije, ki jih države članice nameravajo priglasiti, ter

(b)

varnost shem elektronske identifikacije.

6.   Sodelovanje med državami članicami vključuje:

(a)

izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks v zvezi s shemami elektronske identifikacije in zlasti tehničnimi zahtevami, povezanimi z interoperabilnostjo in ravnmi zanesljivosti;

(b)

izmenjavo informacij, izkušenj in dobrih praks v zvezi z delom z ravnmi zanesljivosti za sheme elektronske identifikacije iz člena 8;

(c)

medsebojni strokovni pregled shem elektronske identifikacije, zajetih s to uredbo, in

(d)

preverjanje zadevnega razvoja v sektorju elektronske identifikacije.

7.   Komisija do 18. marca 2015 z izvedbenimi akti določi potrebno postopkovno ureditev za lažje sodelovanje med državami članicami, določeno v odstavkih 5 in 6, da se spodbudi visoka raven zaupanja in varnosti, ki ustreza stopnji nevarnosti.

8.   Komisija do 18. septembra 2015 za določitev enotnih pogojev izvajanja zahteve iz odstavka 1 sprejme izvedbene akte o interoperabilnostnem okviru, opredeljenem v odstavku 4, pri tem pa upošteva merila iz odstavka 3 in rezultate sodelovanja med državami članicami.

9.   Izvedbeni akti iz odstavkov 7 in 8 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

POGLAVJE IIII

STORITVE ZAUPANJA

ODDELEK 1

Splošne določbe

Člen 17

Nadzorni organ

1.   Države članice imenujejo nadzorni organ s sedežem na njihovem ozemlju ali – po medsebojnem dogovoru z drugo državo članico – nadzorni organ s sedežem v tej drugi državi članici. Ta organ je odgovoren za nadzorne naloge v državi članici, ki organ imenuje.

Nadzorni organi imajo potrebna pooblastila in ustrezne vire za opravljanje svojih nalog.

2.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenu in naslovu svojih imenovanih nadzornih organov.

3.   Vloga nadzornega organa je:

(a)

nadzirati ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja s sedežem na ozemlju države članice, ki organ imenuje, da na podlagi predhodnih in naknadnih nadzornih dejavnosti zagotovijo, da ti ponudniki in kvalificirane storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;

(b)

po potrebi sprejeti ukrepe v zvezi s ponudniki nekvalificiranih storitev zaupanja s sedežem na ozemlju države članice, ki organ imenuje, na podlagi naknadnega nadzora, kadar je obveščen, da ti ponudniki ali storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, domnevno ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

4.   Za namene odstavka 3 in ob upoštevanju omejitev iz navedenega odstavka naloge nadzornega organa vključujejo zlasti:

(a)

sodelovanje z drugimi nadzornimi organi in zagotavljanje pomoči tem organom v skladu s členom 18;

(b)

analizo poročil o ugotavljanju skladnosti iz členov 20(1) in 21(1);

(c)

obveščanje drugih nadzornih organov in javnosti o kršitvah varnosti ali izgubi celovitosti v skladu s členom 19(2);

(d)

poročanje Komisiji o svojih glavnih dejavnostih v skladu z odstavkom 6 tega člena;

(e)

izvajanje revizij ali izdajanje zahtevkov organu za ugotavljanje skladnosti, da opravi ugotavljanje skladnosti ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja v skladu s členom 20(2);

(f)

sodelovanje z organi za varstvo podatkov, zlasti obveščanje teh organov o rezultatih revizij ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja brez nepotrebnega odlašanja, če se zdi, da so bila kršena pravila o varstvu osebnih podatkov;

(g)

odobritev kvalificiranega statusa ponudnikom storitev zaupanja in storitvam, ki jih zagotavljajo, ter odvzem takšnega statusa v skladu s členoma 20 in 21;

(h)

obveščanje organa, odgovornega za nacionalni zanesljiv seznam iz člena 22(3), o odločitvah glede odobritve ali odvzema kvalificiranega statusa, razen v primeru, ko je ta organ tudi nadzorni organ;

(i)

preverjanje obstoja in pravilne uporabe določb o načrtih za prenehanje zagotavljanja storitve v primerih, ko ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja preneha opravljati svoje dejavnosti, vključno z načinom, kako so te informacije dostopne v skladu s točko (h) člena 24(2);

(j)

izdajanje zahtevkov ponudnikom storitev zaupanja, da odpravijo morebitno neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

5.   Države članice lahko zahtevajo, da nadzorni organ vzpostavi, vzdržuje in posodablja infrastrukturo zaupanja v skladu s pogoji iz nacionalnega prava.

6.   Vsako leto do 31. marca vsak nadzorni organ Komisiji predloži poročilo o svojih glavnih dejavnostih v predhodnem koledarskem letu, skupaj s povzetkom uradnih obvestil o kršitvah, ki jih je prejel od ponudnikov storitev zaupanja v skladu s členom 19(2).

7.   Komisija zagotovi, da je letno poročilo iz odstavka 6 na voljo državam članicam.

8.   Komisija lahko z izvedbenimi akti opredeli oblike in postopke, ki se nanašajo na poročilo iz odstavka 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 24

Zahteve za ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja

1.   Ob izdaji kvalificiranega potrdila za storitev zaupanja ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja z ustreznimi sredstvi in v skladu z nacionalnim pravom preveri identiteto in po potrebi druge posebne lastnosti fizične ali pravne osebe, za katero se izdaja kvalificirano potrdilo.

Ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja podatke iz prvega pododstavka preveri bodisi neposredno ali prek tretje osebe v skladu z nacionalnim pravom:

(a)

s fizično prisotnostjo fizične osebe ali pooblaščenega predstavnika pravne osebe ali

(b)

na daljavo, s pomočjo sredstev elektronske identifikacije, v zvezi s katerimi je bila pred izdajo kvalificiranega potrdila zagotovljena fizična prisotnost fizične osebe ali pooblaščenega predstavnika pravne osebe in ki izpolnjujejo zahteve iz člena 8 v zvezi s „srednjo“ ali „visoko“ ravnjo zanesljivosti, ali

(c)

s potrdilom kvalificiranega elektronskega podpisa ali kvalificiranega elektronskega žiga, izdanega v skladu s točko (a) ali (b), ali

(d)

s pomočjo drugih načinov identifikacije, ki so priznani na nacionalni ravni in zagotavljajo enakovredno zanesljivost kakor fizična prisotnost. Enakovredno zanesljivost potrdi organ za ugotavljanje skladnosti.

2.   Ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja, ki zagotavlja kvalificirane storitve zaupanja:

(a)

obvesti nadzorni organ o vsaki spremembi pri zagotavljanju svojih kvalificiranih storitev zaupanja ter o nameri o prenehanju opravljanja teh dejavnosti;

(b)

zaposluje osebje in po potrebi podizvajalce, ki imajo potrebno strokovno znanje, izkušnje in kvalifikacije ter so zanesljivi in ki so se udeležili ustreznega usposabljanja v zvezi z varnostjo in pravili o varstvu osebnih podatkov ter uporabljajo upravne in upravljavske postopke, ki so v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi;

(c)

kar zadeva tveganje odškodninske odgovornosti v skladu s členom 13, ohranja zadostna finančna sredstva in/ali pridobi ustrezno zavarovanje odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom;

(d)

pred vstopom v pogodbeno razmerje vsako osebo, ki želi uporabljati kvalificirano storitev zaupanja, jasno in razumljivo obvesti o natančnih splošnih pogojih uporabe zadevne storitve, tudi o morebitnih omejitvah njene uporabe;

(e)

uporablja zaupanja vredne sisteme in izdelke, ki so zaščiteni pred spreminjanjem ter zagotavljajo tehnično varnost in zanesljivost postopkov, pri katerih se uporabljajo;

(f)

uporablja zaupanja vredne sisteme za shranjevanje podatkov, ki jih prejme, v preverljivi obliki, tako da:

(i)

so ti javno dostopni samo, če je bila pridobljena privolitev osebe, na katero se podatki nanašajo,

(ii)

lahko le pooblaščene osebe vnašajo podatke in spreminjajo shranjene podatke,

(iii)

se lahko preveri avtentičnost podatkov;

(g)

sprejme ustrezne ukrepe proti ponarejanju in kraji podatkov;

(h)

v ustreznem časovnem obdobju, tudi potem, ko je ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja prenehal opravljati dejavnosti, beleži vse pomembne informacije o podatkih, ki jih je izdal in prejel ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja, in ohranja dostop do njih, zlasti da se zagotovijo dokazi v pravnih postopkih in neprekinjenost storitve. Beleženje je lahko elektronsko;

(i)

ima posodobljen načrt za prenehanje zagotavljanja storitve, da se zagotovi neprekinjenost storitve v skladu z določbami, ki jih preveri nadzorni organ v skladu s točko (i) člena 17(4);

(j)

zagotovi zakonito obdelavo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES;

(k)

v primeru ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana potrdila, vzpostavi in posodablja podatkovno zbirko potrdil.

3.   Če ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja kvalificirana potrdila, sklene, da se potrdilo prekliče, tak preklic zabeleži v svoji podatkovni zbirki potrdil in pravočasno, v vsakem primeru pa v 24 urah po prejetju zahtevka, objavi, da je potrdilo preklicano. Preklic začne učinkovati takoj po objavi.

4.   V zvezi z odstavkom 3 ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana potrdila, vsaki zanašajoči se stranki zagotovijo informacije o veljavnosti ali preklicu kvalificiranih potrdil, ki so jih izdali. Te informacije so vsaj za posamezna potrdila na voljo kadar koli in tudi po izteku veljavnosti potrdila, in sicer na zanesljiv, brezplačen in učinkovit avtomatiziran način.

5.   Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za zaupanja vredne sisteme in izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (e) in (f) odstavka 2 tega člena. Zahteve iz tega člena veljajo za izpolnjene, kadar zaupanja vredni sistemi in izdelki izpolnjujejo te standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

ODDELEK 4

Elektronski podpisi

Člen 30

Certificiranje naprav za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa

1.   Skladnost naprav za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa z zahtevami iz Priloge II certificirajo ustrezni javni ali zasebni organi, ki jih imenujejo države članice.

2.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih in naslovih javnega ali zasebnega organa iz odstavka 1. Komisija da te informacije na voljo državam članicam.

3.   Certificiranje iz odstavka 1 se izvede na podlagi:

(a)

postopka varnostne ocene, izvedenega v skladu z enim od standardov za ocenjevanje varnosti izdelkov informacijske tehnologije s seznama, vzpostavljenega v skladu z drugim pododstavkom, ali

(b)

postopka, ki ni postopek iz točke (a), če uporablja primerljive ravni varnosti ter če javni ali zasebni organ iz odstavka 1 o njem uradno obvesti Komisijo. Ta postopek se lahko uporabi le, če standardov iz točke (a) ni ali če postopek varnostne ocene iz točke (a) še poteka.

Komisija z izvedbenimi akti vzpostavi seznam standardov za oceno varnosti izdelkov informacijske tehnologije iz točke (a). Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

4.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 47, v zvezi z določitvijo posebnih meril, ki jih morajo izpolnjevati imenovani organi iz odstavka 1 tega člena.

Člen 35

Pravni učinki elektronskih žigov

1.   Elektronskemu žigu se ne odvzameta pravni učinek in dopustnost kot dokaz v pravnih postopkih le zato, ker je v elektronski obliki ali ne izpolnjuje zahtev za kvalificirane elektronske žige.

2.   V zvezi s kvalificiranim elektronskim žigom se domneva celovitost podatkov in pravilnost izvora teh podatkov, s katerimi je kvalificirani elektronski žig povezan.

3.   Kvalificirani elektronski žig, ki temelji na kvalificiranem potrdilu, izdanem v eni državi članici, se prizna kot kvalificirani elektronski žig v vseh drugih državah članicah.

Člen 41

Pravni učinek elektronskih časovnih žigov

1.   Elektronskemu časovnemu žigu se ne odvzameta pravni učinek in dopustnost kot dokaz v pravnih postopkih le zato, ker je v elektronski obliki ali ne izpolnjuje zahtev za kvalificirani elektronski časovni žig.

2.   V zvezi s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom se domneva pravilnost navedenega datuma in časa ter celovitost podatkov, s katerimi sta datum in čas povezana.

3.   Kvalificirani elektronski časovni žig, izdan v eni državi članici, se prizna kot kvalificirani elektronski časovni žig v vseh državah članicah.

Člen 43

Pravni učinek storitve elektronske priporočene dostave

1.   Podatkom, poslanim in prejetim s storitvijo elektronske priporočene dostave, se ne odvzameta pravni učinek in dopustnost kot dokaz v pravnih postopkih le zato, ker so v elektronski obliki ali ne izpolnjujejo zahtev za kvalificirano storitev elektronske priporočene dostave.

2.   V zvezi s podatki, poslanimi in prejetimi s storitvijo kvalificirane elektronske priporočene dostave, se domneva, da so podatki celoviti, da jih je poslal njihov pošiljatelj in prejel njihov naslovnik, katerih identiteta je ugotovljena, ter da so točni glede datuma in časa oddaje in prejema podatkov, navedenih v okviru kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave.

Člen 52

Začetek veljavnosti

1.   Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2.   Ta uredba se uporablja od 1. julija 2016, z naslednjimi izjemami:

(a)

členi 8(3), 9(5), 12(2) do (9), 17(8), 19(4), 20(4), 21(4), 22(5), 23(3), 24(5), 27(4) in (5), 28(6), 29(2), 30(3) in (4), 31(3), 32(3), 33(2), 34(2), 37(4) in (5), 38(6), 42(2), 44(2), 45(2), ter člena 47 in 48 se uporabljajo od 17. septembra 2014;

(b)

člen 7, člen 8(1) in (2), členi 9, 10, 11 ter člen 12(1) se uporabljajo od datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz členov 8(3) in 12(8);

(c)

člen 6 se začne uporabljati tri leta po datumu začetka uporabe izvedbenih aktov iz členov 8(3) in 12(8).

3.   Če se priglašena shema elektronske identifikacije navede na seznamu, ki ga Komisija objavi v skladu s členom 9, pred datumom iz točke (c) odstavka 2 tega člena, se sredstva elektronske identifikacije v okviru te sheme priznajo na podlagi člena 6 najpozneje 12 mesecev po objavi te sheme, vendar ne pred datumom iz točke (c) odstavka 2 tega člena.

4.   Ne glede na točko (c) odstavka 2 tega člena lahko država članica sklene, da se sredstva elektronske identifikacije v okviru sheme elektronske identifikacije, ki jo na podlagi člena 9(1) priglasi druga država članica, priznajo v prvi državi članici od datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz členov 8(3) in 12(8). Zadevne države članice obvestijo Komisijo. Komisija te informacije objavi.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Bruslju, 23. julija 2014

Za Parlament

Predsednik

M. SCHULZ

Za Svet

Predsednik

S. GOZI


(1)  UL C 351, 15.11.2012, str. 73.

(2)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 3. aprila 2014 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 23. julija 2014.

(3)  Direktiva 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis (UL L 13, 19.1.2000, str. 12).

(4)  UL C 50 E, 21.2.2012, str. 1.

(5)  Direktiva 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o storitvah na notranjem trgu (UL L 376, 27.12.2006, str. 36).

(6)  Direktiva 2011/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2011 o uveljavljanju pravic pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu (UL L 88, 4.4.2011, str. 45).

(7)  Direktiva 95/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. oktobra 1995 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 281, 23.11.1995, str. 31).

(8)  Sklep Sveta 2010/48/ES z dne 26. novembra 2009 o sklenitvi Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov s strani Evropske skupnosti (UL L 23, 27.1.2010, str. 35).

(9)  Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo in nadzor trga v zvezi s trženjem proizvodov ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).

(10)  Odločba Komisije 2009/767/ES z dne 16. oktobra 2009 o vzpostavitvi ukrepov za pospeševanje uporabe postopkov po elektronski poti s pomočjo „enotnih kontaktnih točk“ po Direktivi 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L 274, 20.10.2009, str. 36).

(11)  Sklep Komisije 2011/130/EU z dne 25. februarja 2011 o določitvi minimalnih zahtev glede čezmejne obdelave dokumentov z elektronskim podpisom pristojnih organov v skladu z Direktivo 2006/123/ES Evropskega parlamenta in Sveta o storitvah na notranjem trgu (UL L 53, 26.2.2011, str. 66).

(12)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(13)  Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Svet z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12,1,2001, str. 1).

(14)  UL C 28, 30.1.2013, str. 6.

(15)  Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 65).


PRILOGA I

ZAHTEVE V zvezi S KVALIFICIRANIMI POTRDILI ZA ELEKTRONSKE PODPISE

Kvalificirana potrdila za elektronske podpise vsebujejo:

(a)

navedbo, vsaj v formatu, primernem za avtomatizirano obdelavo, da je bilo potrdilo izdano kot kvalificirano potrdilo za elektronski podpis;

(b)

nabor podatkov, ki nedvoumno predstavlja ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja kvalificirana potrdila, ter vključuje vsaj državo članico, v kateri ima zadevni ponudnik sedež, in

za pravne osebe: ime in po potrebi registrsko številko, kot sta navedena v uradnih evidencah,

za fizične osebe: ime osebe;

(c)

vsaj ime podpisnika ali psevdonim; če je uporabljen psevdonim, se to jasno navede;

(d)

podatke za potrjevanje veljavnosti elektronskega podpisa, ki ustrezajo podatkom za ustvarjanje elektronskega podpisa;

(e)

podrobnosti o začetku in koncu veljavnosti potrdila;

(f)

identifikacijsko šifro potrdila, ki je enolična za ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja;

(g)

napredni elektronski podpis ali napredni elektronski žig ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja potrdilo;

(h)

lokacijo, kjer je potrdilo, ki podpira napredni elektronski podpis ali napredni elektronski žig iz točke (g), na voljo brezplačno;

(i)

lokacijo storitev, s katerimi je mogoče preveriti veljavnost kvalificiranega potrdila;

(j)

če se podatki za ustvarjanje elektronskega podpisa, povezani s podatki za potrjevanje veljavnosti elektronskega podpisa, nahajajo v napravi za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa, se to ustrezno navede vsaj v formatu, primernem za avtomatizirano obdelavo.


PRILOGA II

ZAHTEVE V zvezi Z NAPRAVAMI ZA USTVARJANJE KVALIFICIRANEGA ELEKTRONSKEGA PODPISA

1.

Naprave za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa z ustrezno tehnologijo in postopki zagotavljajo vsaj, da:

(a)

je razumno zagotovljena zaupnost podatkov za ustvarjanje elektronskega podpisa, s katerimi se ustvari elektronski podpis;

(b)

se lahko podatki za ustvarjanje elektronskega podpisa, s katerimi se ustvari elektronski podpis, dejansko pojavijo samo enkrat;

(c)

je razumno zagotovljeno, da do podatkov za ustvarjanje elektronskega podpisa, s katerimi se ustvari elektronski podpis, ni mogoče priti s sklepanjem in da je elektronski podpis z uporabo trenutno razpoložljive tehnologije zanesljivo zaščiten pred ponarejanjem;

(d)

lahko zakoniti podpisnik zanesljivo zaščiti podatke za ustvarjanje elektronskega podpisa, s katerimi se ustvari elektronski podpis, pred tem, da bi jih lahko uporabljali drugi.

2.

Naprave za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa ne spreminjajo podatkov, ki bodo podpisani, ali preprečijo, da bi se ti podatki podpisniku prikazali pred podpisom.

3.

Podatke za ustvarjanje elektronskega podpisa lahko v imenu podpisnika pridobiva ali upravlja le ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja.

4.

Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki v imenu podpisnika upravljajo podatke za ustvarjanje elektronskega podpisa, lahko brez poseganja v točko (d) točke 1 podatke za ustvarjanje elektronskega podpisa podvajajo le za namene varnostne kopije, pod pogojem, da sta izpolnjeni naslednji zahtevi:

(a)

varnost podvojenih naborov podatkov je enaka ravni, ki jo ima varnost prvotnih naborov podatkov;

(b)

število podvojenih naborov podatkov ni večje, kot je to nujno potrebno, da se zagotovi neprekinjenost storitve.


PRILOGA III

ZAHTEVE V zvezi S KVALIFICIRANIMI POTRDILI ZA ELEKTRONSKE ŽIGE

Kvalificirana potrdila za elektronske žige vsebujejo:

(a)

navedbo, vsaj v formatu, primernem za avtomatizirano obdelavo, da je bilo potrdilo izdano kot kvalificirano potrdilo za elektronski žig;

(b)

nabor podatkov, ki nedvoumno predstavlja ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja kvalificirana potrdila, ter vključuje vsaj državo članico, v kateri ima zadevni ponudnik sedež, in

za pravne osebe: ime in po potrebi registrsko številko, kot sta navedena v uradnih evidencah,

za fizične osebe: ime osebe;

(c)

vsaj ime ustvarjalca žiga in po potrebi registrsko številko, kot sta navedena v uradnih evidencah;

(d)

podatke za potrjevanje veljavnosti elektronskega žiga, ki ustrezajo podatkom za ustvarjanje elektronskega žiga;

(e)

podrobnosti o začetku in koncu veljavnosti potrdila;

(f)

identifikacijsko šifro potrdila, ki je enolična za ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja;

(g)

napredni elektronski podpis ali napredni elektronski žig ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja potrdilo;

(h)

lokacijo, kjer je potrdilo, ki podpira napredni elektronski podpis ali napredni elektronski žig iz točke (g), na voljo brezplačno;

(i)

lokacijo storitev, s katerimi je mogoče preveriti veljavnost kvalificiranega potrdila;

(j)

če se podatki za ustvarjanje elektronskega žiga, povezani s podatki za potrjevanje elektronskega žiga, nahajajo v napravi za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega žiga, se to ustrezno navede vsaj v formatu, primernem za avtomatizirano obdelavo.


PRILOGA IV

ZAHTEVE ZA KVALIFICIRANA POTRDILA ZA AVTENTIKACIJO SPLETIŠČ

Kvalificirana potrdila za avtentikacijo spletišč vsebujejo:

(a)

navedbo, vsaj v formatu, primernem za avtomatizirano obdelavo, da je bilo potrdilo izdano kot kvalificirano potrdilo za avtentikacijo spletišč;

(b)

nabor podatkov, ki nedvoumno predstavlja ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja kvalificirana potrdila, ter vključuje vsaj državo članico, v kateri ima zadevni ponudnik sedež, in

za pravne osebe: ime in po potrebi registrsko številko, kot sta navedena v uradnih evidencah,

za fizične osebe: ime osebe;

(c)

za fizične osebe: vsaj ime osebe, za katero se izdaja potrdilo, ali psevdonim. Če je uporabljen psevdonim, se to jasno navede;

za pravne osebe: vsaj ime pravne osebe, za katero se izdaja potrdilo, in po potrebi registrsko številko, kot sta navedena v uradnih evidencah;

(d)

elemente naslova fizične ali pravne osebe, za katero se izdaja potrdilo, vključno vsaj s krajem in državo, po potrebi, kot so navedeni v uradnih evidencah;

(e)

ime/imena domene, ki jo upravlja fizična ali pravna oseba, za katero se izdaja potrdilo;

(f)

podrobnosti o začetku in koncu obdobja veljavnosti potrdila;

(g)

identifikacijsko šifro potrdila, ki je enolična za ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja;

(h)

napredni elektronski podpis ali napredni elektronski žig ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja potrdilo;

(i)

lokacijo, na kateri je potrdilo, ki podpira napredni elektronski podpis ali napredni elektronski žig iz točke (h), na voljo brezplačno;

(j)

lokacijo storitev za preverjanje veljavnosti potrdila, s katerimi je mogoče preveriti veljavnost kvalificiranega potrdila.


whereas









keyboard_arrow_down