EIDAS 2014/0910 SL

1. Države članice imenujejo nadzorni organ s sedežem na njihovem ozemlju ali – po medsebojnem dogovoru z drugo državo članico – nadzorni organ s sedežem v tej drugi državi članici. Ta organ je odgovoren za nadzorne naloge v državi članici, ki organ imenuje.

Nadzorni organi imajo potrebna pooblastila in ustrezne vire za opravljanje svojih nalog.

2. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenu in naslovu svojih imenovanih nadzornih organov.

3. Vloga nadzornega organa je:

(a)	nadzirati ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja s sedežem na ozemlju države članice, ki organ imenuje, da na podlagi predhodnih in naknadnih nadzornih dejavnosti zagotovijo, da ti ponudniki in kvalificirane storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe;

(b)	po potrebi sprejeti ukrepe v zvezi s ponudniki nekvalificiranih storitev zaupanja s sedežem na ozemlju države članice, ki organ imenuje, na podlagi naknadnega nadzora, kadar je obveščen, da ti ponudniki ali storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, domnevno ne izpolnjujejo zahtev iz te uredbe.

4. Za namene odstavka 3 in ob upoštevanju omejitev iz navedenega odstavka naloge nadzornega organa vključujejo zlasti:

(a)	sodelovanje z drugimi nadzornimi organi in zagotavljanje pomoči tem organom v skladu s členom 18;

(b)	analizo poročil o ugotavljanju skladnosti iz členov 20(1) in 21(1);

(c)	obveščanje drugih nadzornih organov in javnosti o kršitvah varnosti ali izgubi celovitosti v skladu s členom 19(2);

(d)	poročanje Komisiji o svojih glavnih dejavnostih v skladu z odstavkom 6 tega člena;

(e)	izvajanje revizij ali izdajanje zahtevkov organu za ugotavljanje skladnosti, da opravi ugotavljanje skladnosti ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja v skladu s členom 20(2);

(f)	sodelovanje z organi za varstvo podatkov, zlasti obveščanje teh organov o rezultatih revizij ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja brez nepotrebnega odlašanja, če se zdi, da so bila kršena pravila o varstvu osebnih podatkov;

(g)	odobritev kvalificiranega statusa ponudnikom storitev zaupanja in storitvam, ki jih zagotavljajo, ter odvzem takšnega statusa v skladu s členoma 20 in 21;

(h)	obveščanje organa, odgovornega za nacionalni zanesljiv seznam iz člena 22(3), o odločitvah glede odobritve ali odvzema kvalificiranega statusa, razen v primeru, ko je ta organ tudi nadzorni organ;

(i)	preverjanje obstoja in pravilne uporabe določb o načrtih za prenehanje zagotavljanja storitve v primerih, ko ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja preneha opravljati svoje dejavnosti, vključno z načinom, kako so te informacije dostopne v skladu s točko (h) člena 24(2);

(j)	izdajanje zahtevkov ponudnikom storitev zaupanja, da odpravijo morebitno neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

5. Države članice lahko zahtevajo, da nadzorni organ vzpostavi, vzdržuje in posodablja infrastrukturo zaupanja v skladu s pogoji iz nacionalnega prava.

6. Vsako leto do 31. marca vsak nadzorni organ Komisiji predloži poročilo o svojih glavnih dejavnostih v predhodnem koledarskem letu, skupaj s povzetkom uradnih obvestil o kršitvah, ki jih je prejel od ponudnikov storitev zaupanja v skladu s členom 19(2).

7. Komisija zagotovi, da je letno poročilo iz odstavka 6 na voljo državam članicam.

8. Komisija lahko z izvedbenimi akti opredeli oblike in postopke, ki se nanašajo na poročilo iz odstavka 6. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 18

Medsebojna pomoč

1. Nadzorni organi sodelujejo z namenom izmenjave dobre prakse.

Nadzorni organ na podlagi prejema utemeljenega zahtevka drugega nadzornega organa temu organu zagotovi pomoč, da se lahko dejavnosti nadzornih organov opravijo na skladen način. Medsebojna pomoč lahko vključuje zlasti zahtevke za informacije in nadzorne ukrepe, kot so zahtevki za opravljanje inšpekcijskih pregledov, ki se nanašajo na poročila o ugotavljanju skladnosti iz členov 20 in 21.

2. Nadzorni organ, na katerega se naslovi zahtevek za pomoč, lahko ta zahtevek zavrne zaradi katerega koli od naslednjih razlogov:

(a)	nadzorni organ ni pristojen za zagotavljanje zahtevane pomoči;

(b)	zahtevana pomoč ni sorazmerna z nadzornimi dejavnostmi nadzornega organa, ki jih opravlja v skladu s členom 17;

(c)	zagotovitev zahtevane pomoči ne bi bila skladna s to uredbo.

3. Države članice lahko svojim nadzornim organom po potrebi dovolijo, da opravljajo skupne preiskave, v katerih sodeluje osebje nadzornih organov drugih držav članic. Zadevne države članice se v skladu s svojim nacionalnim pravom dogovorijo o ureditvi in postopkih takšnih skupnih ukrepov in jih tudi vzpostavijo.

Člen 19

Varnostne zahteve za ponudnike storitev zaupanja

1. Ponudniki kvalificiranih in nekvalificiranih storitev zaupanja sprejmejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za obvladovanje nevarnosti, povezanih z varnostjo storitev zaupanja, ki jih zagotavljajo. Ti ukrepi ob upoštevanju najnovejših tehnoloških dosežkov zagotavljajo, da je raven varnosti sorazmerna s stopnjo nevarnosti. Sprejmejo se zlasti zato, da bi preprečili in čim bolj zmanjšali vpliv varnostnih incidentov ter deležnike obvestili o škodljivih učinkih takih incidentov.

2. Ponudniki kvalificiranih in nekvalificiranih storitev zaupanja o vsaki kršitvi varnosti ali izgubi celovitosti, ki znatno vpliva na zagotovljeno storitev zaupanja ali na osebne podatke, vsebovane v njej, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 24 urah po ugotovitvi, uradno obvestijo nadzorni organ, po potrebi pa tudi druge pristojne organe, kot je pristojni nacionalni organ za varnost informacij ali organ za varstvo podatkov.

Kadar je verjetno, da bo kršitev varnosti ali izguba celovitosti negativno vplivala na fizično ali pravno osebo, ki ji je bila zagotovljena storitev zaupanja, ponudnik storitev zaupanja o kršitvi varnosti ali izgubi celovitosti brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti tudi fizično ali pravno osebo.

Uradno obveščeni nadzorni organ po potrebi obvesti nadzorne organe drugih zadevnih držav članic in agencijo ENISA, zlasti če kršitev varnosti ali izguba celovitosti zadeva dve ali več držav članic.

Uradno obveščeni nadzorni organ o tem obvesti javnost ali to zahteva od ponudnika storitev zaupanja, kadar ugotovi, da je razkritje kršitve varnosti ali izgube celovitosti v javnem interesu.

3. Nadzorni organ agenciji ENISA enkrat na leto predloži povzetek uradnih obvestil o kršitvi varnosti in izgubi celovitosti, ki jih je prejel od ponudnikov storitev zaupanja.

4. Komisija lahko z izvedbenimi akti:

(a)	dodatno opredeli ukrepe iz odstavka 1 ter

(b)	določi oblike in postopke, vključno z roki, ki se uporabljajo za namene odstavka 2.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

ODDELEK 3

Kvalificirane storitve zaupanja

Člen 20

Nadzor ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja

1. Ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja na njihove lastne stroške vsaj vsakih 24 mesecev revidira organ za ugotavljanje skladnosti. Namen revizije je potrditi, ali ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja in kvalificirane storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. Ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja zadevno poročilo o ugotavljanju skladnosti predložijo nadzornemu organu v treh delovnih dneh po njegovem prejemu.

2. Brez poseganja v odstavek 1 lahko nadzorni organ – na stroške teh ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja – kadar koli revidira ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja ali zahteva, da organ za ugotavljanje skladnosti opravi ugotavljanje skladnosti teh ponudnikov, da se potrdi, da ponudniki in kvalificirane storitve zaupanja, ki jih zagotavljajo, izpolnjujejo zahteve iz te uredbe. V primeru, da so bila pravila o varstvu osebnih podatkov kršena, nadzorni organ obvesti organe za varstvo podatkov o rezultatih svojih revizij.

3. Kadar nadzorni organ zahteva, da ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja odpravi vsakršno neizpolnjevanje zahtev iz te uredbe, ta ponudnik pa ne sprejme ustreznih ukrepov – po potrebi v roku, ki ga določi nadzorni organ – lahko nadzorni organ ob upoštevanju zlasti obsega, trajanja in posledic takšnega neizpolnjevanja temu ponudniku ali zadevnim storitvam, ki jih ponudnik zagotavlja, odvzame kvalificirani status ter o tem obvesti organ iz člena 22(3), da se posodobijo zanesljivi seznami iz člena 22(1). Nadzorni organ obvesti ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja o odvzemu kvalificiranega statusa temu ponudniku ali zadevnim storitvam.

4. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke naslednjih standardov:

(a)	akreditacija organov za ugotavljanje skladnosti in za poročila o ugotavljanju skladnosti iz odstavka 1;

(b)	pravila o reviziji, na podlagi katerih bodo organi za ugotavljanje skladnosti opravili ugotavljanje skladnosti ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja iz odstavka 1.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

Člen 24

Zahteve za ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja

1. Ob izdaji kvalificiranega potrdila za storitev zaupanja ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja z ustreznimi sredstvi in v skladu z nacionalnim pravom preveri identiteto in po potrebi druge posebne lastnosti fizične ali pravne osebe, za katero se izdaja kvalificirano potrdilo.

Ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja podatke iz prvega pododstavka preveri bodisi neposredno ali prek tretje osebe v skladu z nacionalnim pravom:

(a)	s fizično prisotnostjo fizične osebe ali pooblaščenega predstavnika pravne osebe ali

(b)

na daljavo, s pomočjo sredstev elektronske identifikacije, v zvezi s katerimi je bila pred izdajo kvalificiranega potrdila zagotovljena fizična prisotnost fizične osebe ali pooblaščenega predstavnika pravne osebe in ki izpolnjujejo zahteve iz člena 8 v zvezi s „srednjo“ ali „visoko“ ravnjo zanesljivosti, ali

(c)	s potrdilom kvalificiranega elektronskega podpisa ali kvalificiranega elektronskega žiga, izdanega v skladu s točko (a) ali (b), ali

(d)	s pomočjo drugih načinov identifikacije, ki so priznani na nacionalni ravni in zagotavljajo enakovredno zanesljivost kakor fizična prisotnost. Enakovredno zanesljivost potrdi organ za ugotavljanje skladnosti.

2. Ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja, ki zagotavlja kvalificirane storitve zaupanja:

(a)	obvesti nadzorni organ o vsaki spremembi pri zagotavljanju svojih kvalificiranih storitev zaupanja ter o nameri o prenehanju opravljanja teh dejavnosti;

(b)

zaposluje osebje in po potrebi podizvajalce, ki imajo potrebno strokovno znanje, izkušnje in kvalifikacije ter so zanesljivi in ki so se udeležili ustreznega usposabljanja v zvezi z varnostjo in pravili o varstvu osebnih podatkov ter uporabljajo upravne in upravljavske postopke, ki so v skladu z evropskimi ali mednarodnimi standardi;

(c)	kar zadeva tveganje odškodninske odgovornosti v skladu s členom 13, ohranja zadostna finančna sredstva in/ali pridobi ustrezno zavarovanje odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom;

(d)	pred vstopom v pogodbeno razmerje vsako osebo, ki želi uporabljati kvalificirano storitev zaupanja, jasno in razumljivo obvesti o natančnih splošnih pogojih uporabe zadevne storitve, tudi o morebitnih omejitvah njene uporabe;

(e)	uporablja zaupanja vredne sisteme in izdelke, ki so zaščiteni pred spreminjanjem ter zagotavljajo tehnično varnost in zanesljivost postopkov, pri katerih se uporabljajo;

(f)

uporablja zaupanja vredne sisteme za shranjevanje podatkov, ki jih prejme, v preverljivi obliki, tako da:

(i)	so ti javno dostopni samo, če je bila pridobljena privolitev osebe, na katero se podatki nanašajo,

(ii)	lahko le pooblaščene osebe vnašajo podatke in spreminjajo shranjene podatke,

(iii)

se lahko preveri avtentičnost podatkov;

(g)	sprejme ustrezne ukrepe proti ponarejanju in kraji podatkov;

(h)

v ustreznem časovnem obdobju, tudi potem, ko je ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja prenehal opravljati dejavnosti, beleži vse pomembne informacije o podatkih, ki jih je izdal in prejel ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja, in ohranja dostop do njih, zlasti da se zagotovijo dokazi v pravnih postopkih in neprekinjenost storitve. Beleženje je lahko elektronsko;

(i)	ima posodobljen načrt za prenehanje zagotavljanja storitve, da se zagotovi neprekinjenost storitve v skladu z določbami, ki jih preveri nadzorni organ v skladu s točko (i) člena 17(4);

(j)	zagotovi zakonito obdelavo osebnih podatkov v skladu z Direktivo 95/46/ES;

(k)	v primeru ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana potrdila, vzpostavi in posodablja podatkovno zbirko potrdil.

3. Če ponudnik kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdaja kvalificirana potrdila, sklene, da se potrdilo prekliče, tak preklic zabeleži v svoji podatkovni zbirki potrdil in pravočasno, v vsakem primeru pa v 24 urah po prejetju zahtevka, objavi, da je potrdilo preklicano. Preklic začne učinkovati takoj po objavi.

4. V zvezi z odstavkom 3 ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja, ki izdajajo kvalificirana potrdila, vsaki zanašajoči se stranki zagotovijo informacije o veljavnosti ali preklicu kvalificiranih potrdil, ki so jih izdali. Te informacije so vsaj za posamezna potrdila na voljo kadar koli in tudi po izteku veljavnosti potrdila, in sicer na zanesljiv, brezplačen in učinkovit avtomatiziran način.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za zaupanja vredne sisteme in izdelke, ki izpolnjujejo zahteve iz točk (e) in (f) odstavka 2 tega člena. Zahteve iz tega člena veljajo za izpolnjene, kadar zaupanja vredni sistemi in izdelki izpolnjujejo te standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

ODDELEK 4

Elektronski podpisi

Člen 42

Zahteve za kvalificirane elektronske časovne žige

1. Kvalificirani elektronski časovni žig izpolnjuje naslednje zahteve:

(a)	datum in čas povezuje s podatki tako, da je mogoče razumno izključiti možnost spremembe podatkov, ne da bi bila ta sprememba zaznana;

(b)	temelji na točnem časovnem viru, povezanem z univerzalnim koordiniranim časom;

(c)	podpisan je z naprednim elektronskim podpisom ali ožigosan z naprednim elektronskim žigom ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja ali z drugo enakovredno metodo.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za povezovanje datuma in časa s podatki in za točne časovne vire. Skladnost z zahtevami iz odstavka 1 velja za izpolnjeno, če povezava datuma in časa s podatki in točen časovni vir izpolnjujeta navedene standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

ODDELEK 7

Storitev elektronske priporočene dostave

Člen 44

Zahteve za kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave

1. Kvalificirane storitve elektronske priporočene dostave izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a)	zagotavlja jih eden ali več ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja;

(b)	z visoko stopnjo zaupanja zagotavljajo identifikacijo pošiljatelja;

(c)	zagotavljajo identifikacijo naslovnika pred dostavo podatkov;

(d)	oddaja in prejem podatkov je zavarovano z naprednim elektronskim podpisom ali naprednim elektronskim žigom ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja, tako da je izključena možnost spremembe podatkov, ne da bi bila ta sprememba zaznana;

(e)	vsaka sprememba podatkov, potrebna za pošiljanje ali prejem podatkov, se jasno sporoči pošiljatelju in naslovniku podatkov;

(f)	s kvalificiranim elektronskim časovnim žigom se navedeta datum in čas oddaje, prejema in vseh sprememb podatkov;

Pri prenašanju podatkov med dvema ali več ponudniki kvalificiranih storitev zaupanja veljajo zahteve iz točk (a) do (f) za vse ponudnike kvalificiranih storitev zaupanja.

2. Komisija lahko z izvedbenimi akti določi referenčne številke standardov za postopke pošiljanja in prejemanja podatkov. Zahteve iz odstavka 1 veljajo za izpolnjene, če postopek pošiljanja in prejemanja podatkov izpolnjuje navedene standarde. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 48(2).

ODDELEK 8

Avtentikacija spletišč

Člen 51

Prehodni ukrepi

1. Naprave za varno ustvarjanje podpisa, katerih skladnost je bila ugotovljena v skladu s členom 3(4) Direktive 1999/93/ES, se štejejo za naprave za ustvarjanje kvalificiranega elektronskega podpisa na podlagi te uredbe.

2. Kvalificirana potrdila, izdana fizičnim osebam na podlagi Direktive 1999/93/ES, se štejejo za kvalificirana potrdila za elektronske podpise po tej uredbi do izteka njihove veljavnosti.

3. Overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila na podlagi Direktive 1999/93/ES, nadzornemu organu čim prej oziroma najpozneje do 1. julija 2017 predloži poročilo o ugotavljanju skladnosti. Dokler overitelj ne predloži zadevnega poročila o ugotavljanju skladnosti in nadzorni organ ne zaključi ocene skladnosti, se ta overitelj šteje za ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja na podlagi te uredbe.

4. Če overitelj, ki izdaja kvalificirana potrdila na podlagi Direktive 1999/93/ES, nadzornemu organu v roku iz odstavka 3 ne predloži poročila o ugotavljanju skladnosti, se ta overitelj od 2. julija 2017 ne šteje za ponudnika kvalificiranih storitev zaupanja na podlagi te uredbe.

whereas

(14) V uredbi je treba določiti nekaj pogojev v zvezi s tem, katera sredstva elektronske identifikacije je treba priznati in kako se sheme elektronske identifikacije priglasijo.
Ti pogoji bi državam članicam morali pomagati pri krepitvi potrebnega zaupanja v sheme elektronske identifikacije drugih držav članic in vzajemnem priznavanju sredstev elektronske identifikacije, ki spadajo v priglašene sheme.
Načelo vzajemnega priznavanja bi se moralo uporabljati, če shema elektronske identifikacije države članice priglasiteljice izpolnjuje pogoje priglasitve, priglasitev pa je bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije.
Načelo vzajemnega priznavanja pa bi se moralo nanašati le na avtentikacijo za spletno storitev.
Dostop do teh spletnih storitev in njihova končna dostava prosilcu bi morala biti tesno povezana s pravico do prejema takšnih storitev pod pogoji iz nacionalne zakonodaje.

- = -

(16) Ravni zanesljivosti bi morale označevati stopnjo zaupanja, ki jo sredstvo elektronske identifikacije zagotavlja pri ugotavljanju identitete osebe, s čimer se zagotovi, da je oseba, ki izkazuje določeno identiteto, dejansko oseba, ki ji je bila ta identiteta dodeljena.
Raven zanesljivosti je odvisna od stopnje zaupanja v izkazano ali zagotavljano identiteto osebe, ki jo zagotavlja sredstvo elektronske identifikacije, pri čemer se upoštevajo postopki (na primer dokazovanje in preverjanje identitete ter avtentikacija), upravljanje (na primer subjekt, ki izda sredstvo elektronske identifikacije in postopek za izdajo takšnega sredstva) in opravljen tehnični nadzor.
Obstajajo različne tehnične opredelitve in opisi ravni zanesljivosti, ki so rezultat vse-evropskih pilotnih projektov, financiranih s sredstvi Unije, standardizacije in mednarodnih dejavnosti.
Zlasti vse-evropski pilotni projekt STORK in ISO 29115 se med drugim sklicujeta na ravni 2, 3 in 4, ki bi jih bilo treba v celoti upoštevati pri določanju minimalnih tehničnih zahtev, standardov in postopkov za nizko, srednjo in visoko raven zanesljivosti v smislu te uredbe, pri čemer se zagotavlja skladna uporaba te uredbe, zlasti kar zadeva visoko raven zanesljivosti, povezano z dokazovanjem identitete ob izdaji kvalificiranih potrdil.
Opredeljene zahteve bi morale biti tehnološko nevtralne.
Dopustiti bi bilo treba možnost, da se potrebne varnostne zahteve izpolnijo z uporabo različnih tehnologij.

- = -

(29) V skladu z obveznostmi iz Konvencije Združenih narodov o pravicah invalidov, ki je bila odobrena s Sklepom Sveta 2010/48/ES (8), zlasti iz člena 9 navedene konvencije, bi bilo treba invalidom omogočiti dostop do storitev zaupanja in izdelkov za končne uporabnike, ki se uporabljajo pri zagotavljanju teh storitev, v enaki meri kot drugim potrošnikom.
Zagotavljane storitve zaupanja in izdelki za končne uporabnike, ki se uporabljajo pri zagotavljanju teh storitev, bi zato morali biti dostopni invalidom, če je to izvedljivo.
Pri oceni izvedljivosti bi bilo treba med drugim upoštevati tehnične in ekonomske vidike.

- = -

(31) Nadzorni organi bi morali sodelovati z organi za varstvo podatkov, na primer z obveščanjem o rezultatih revizij ponudnikov kvalificiranih storitev zaupanja, če se zdi, da so bila kršena pravila o varstvu osebnih podatkov.
Sporočanje podatkov bi moralo zajemati zlasti varnostne incidente in kršitve varstva osebnih podatkov.

- = -

(74) Da se udeležencem na trgu, ki že uporabljajo kvalificirana potrdila, izdana fizičnim osebam v skladu z Direktivo 1999/93/ES, zagotovi pravna varnost, je treba omogočiti dovolj dolgo prehodno obdobje.
Podobno bi bilo treba prehodne ukrepe določiti tudi za naprave za varno ustvarjanje elektronskega podpisa, katerih skladnost je bila ugotovljena v skladu z Direktivo 1999/93/ES, in overitelje, ki izdajajo kvalificirana potrdila pred 1.
julijem 2016.
Prav tako je treba Komisiji zagotoviti, da lahko sprejme izvedbene in delegirane akte pred tem datumom.

- = -

keyboard_tab EIDAS 2014/0910 SL

EIDAS 2014/0910 SL