keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

1.   Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotovijo, da je njihov spletni vmesnik zasnovan in organiziran tako, da trgovcem omogoča, da izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami, skladnostjo in informacijami o varnosti proizvodov na podlagi veljavnega prava Unije.

Zadevni ponudnik zlasti zagotovi, da njegov spletni vmesnik trgovcem omogoča, da zagotovijo informacije o imenu, naslovu, telefonski številki in elektronskem naslovu gospodarskega subjekta, kakor je opredeljen v členu 3, točka 13, Uredbe (EU) 2019/1020 in drugem pravu Unije.

2.   Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotovijo, da je njihov spletni vmesnik oblikovan in organiziran tako, da trgovcem omogoča, da zagotovijo vsaj:

(a)	informacije, potrebne za jasno in nedvoumno identifikacijo proizvodov ali storitev, ki se promovirajo ali ponujajo potrošnikom v Uniji prek storitev ponudnikov;

(b)	vse prepoznavne znake trgovca, kot so blagovna znamka, simbol ali logotip; in

(c)	po potrebi informacije o etiketiranju in označevanju v skladu s pravili veljavnega prava Unije o varnosti in skladnosti proizvodov.

3.   Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si čim bolj prizadevajo oceniti, ali so taki trgovci zagotovili informacije iz odstavkov 1 in 2, preden trgovcu omogočijo ponujanje njihovega proizvoda ali storitve na teh platformah. Potem, ko trgovcu omogočijo ponujanje proizvodov ali storitev na njegovi spletni platformi, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si ponudnik razumno prizadeva naključno preveriti v kateri koli uradni, prosto dostopni in strojno berljivi spletni podatkovni zbirki ali spletnem vmesniku, ali so bili ponujeni proizvodi ali storitve prepoznani kot nezakoniti.

1.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, ki na svojih spletnih vmesnikih predstavljajo oglase, za celotno obdobje, v katerem predstavljajo oglas, in za eno leto po zadnji predstavitvi oglasa na njihovih spletnih vmesnikih pripravijo in v posebnem oddelku svojega spletnega vmesnika z zanesljivim orodjem, po katerem je mogoče iskati in ki omogoča iskanje na podlagi več meril, ter prek svojih vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavijo informacije iz odstavka 2. Poleg tega zagotovijo, da odložišče ne vsebuje osebnih podatkov prejemnikov storitve, ki jim je bil ali bi jim lahko bil oglas predstavljen in si razumno prizadevajo, da so informacije točne in popolne.

2.   Odložišče vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)	vsebino oglasa, vključno z imenom proizvoda, storitve ali blagovne znamke in predmetom oglasa;

(b)	fizično ali pravno osebo, v imenu katere je oglas predstavljen;

(c)	fizično ali pravno osebo, ki je plačala oglas, če to ni fizična ali pravna oseba iz točke (b);

(d)	obdobje, v katerem je bil oglas predstavljen;

(e)	informacije o tem, ali je bil oglas predviden za predstavitev eni ali več posebnim skupinam prejemnikov storitve, in če je bil, glavne parametre, uporabljene v ta namen, in po potrebi tudi glavne parametre, uporabljene za izključitev ene ali več tovrstnih posameznih skupin;

(f)	komercialna sporočila, objavljena na zelo velikih spletnih platformah in prepoznana na podlagi člena 26(2);

(g)	skupno število doseženih prejemnikov storitve, po potrebi pa tudi skupna števila, razčlenjena po državah članicah za skupino ali skupine prejemnikov, ki jim je bil oglas posebej namenjen.

3.   Kar zadeva odstavek 2, točke (a), (b) in (c), kadar je ponudnik zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov odstranil ali onemogočil dostop do določenega oglasa na podlagi domnevne nezakonitosti ali nezdružljivosti s svojimi pogoji poslovanja, odložišče ne vključuje informacij iz navedenih točk. V takem primeru odložišče za zadevni specifični oglas vključuje informacije iz člena 17(3), točke (a) do (e), ali člena 9(2), točka (a)(i), kakor je ustrezno.

Komisija lahko po posvetovanju z Odborom, ustreznimi preverjenimi raziskovalci iz člena 40 in javnostjo izda smernice o strukturi, organizaciji in funkcionalnostih odložišč iz tega člena.

1.   Komisija in Odbor spodbujata in olajšujeta pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije kot prispevek k ustrezni uporabi te uredbe, zlasti ob upoštevanju specifičnih izzivov pri spopadanju z različnimi vrstami nezakonitih vsebin in sistemskih tveganj ter v skladu s pravom Unije, zlasti o konkurenci in varstvu osebnih podatkov.

2.   Kadar se pojavi znatno sistemsko tveganje v smislu člena 34(1), ki se nanaša na več zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, lahko Komisija povabi zadevne ponudnike zelo velikih spletnih platform ali zadevne ponudnike zelo velikih spletnih iskalnikov ter druge ponudnike zelo velikih spletnih platform, zelo velikih spletnih iskalnikov, spletnih platform in drugih posredniških storitev, kakor je ustrezno, pa tudi ustrezne pristojne organe, organizacije civilne družbe in druge ustrezne deležnike k sodelovanju pri pripravi kodeksov ravnanja, vključno z določitvijo zavez za sprejetje specifičnih ukrepov za zmanjševanje tveganj ter okvira za redno poročanje o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.

3.   Komisija in Odbor ter, kadar je to ustrezno, drugi ustrezni organi si pri učinkovanju odstavkov 1 in 2 prizadevajo zagotoviti, da se v kodeksih ravnanja jasno določijo njihovi specifični cilji, navedejo ključni kazalniki uspešnosti za merjenje izpolnjevanja navedenih ciljev ter ustrezno upoštevajo potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani na ravni Unije, zlasti z državljani. Poleg tega si Komisija in Odbor prizadevata zagotoviti, da udeleženci redno poročajo Komisiji in zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih, izmerjenih na podlagi navedenih ključnih kazalnikov uspešnosti. Pri ključnih kazalnikih uspešnosti in zavezah glede poročanja se upoštevajo razlike v velikosti in zmogljivosti različnih udeležencev.

4.   Komisija in Odbor ocenita, ali kodeksi ravnanja izpolnjujejo namene določene v odstavkih 1 in 3, ter redno spremljata in ovrednotita izpolnjevanje njihovih ciljev, ob upoštevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih lahko vsebujejo. Svoje sklepne ugotovitve objavita.

Komisija in Odbor tudi spodbujata in olajšujeta redne preglede in prilagoditve kodeksov ravnanja.

V primeru sistematičnega nespoštovanja kodeksov ravnanja lahko Komisija in Odbor pozoveta podpisnike kodeksov ravnanja, naj sprejmejo potrebne ukrepe.

1.   Komisija spodbuja in olajšuje pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije s strani ponudnikov spletnih platform in drugih ustreznih ponudnikov storitev, kot so ponudniki storitev posredovanja spletnega oglaševanja, drugih akterjev, vključenih v vrednostno verigo programatičnega oglaševanja, ali organizacij, ki zastopajo prejemnike storitev, in organizacij civilne družbe ali ustreznih organov v podporo dodatni preglednosti za akterje v vrednostni verigi spletnega oglaševanja, ki presega zahteve členov 26 in 39.

2.   Komisija si prizadeva zagotoviti, da so kodeksi ravnanja namenjeni učinkovitemu prenosu informacij, ki v celoti spoštuje pravice in interese vseh udeleženih strani ter konkurenčnemu, preglednemu in pravičnemu okolju spletnega oglaševanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti o konkurenci in varstvu zasebnosti in osebnih podatkov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnava vsaj:

(a)	prenos informacij, ki jih hranijo ponudniki posredovanja spletnega oglaševanja, prejemnikom storitve v zvezi z zahtevami iz člena 26(1), točke (b), (c) in (d);

(b)	prenos informacij, ki jih hranijo ponudniki posredovanja spletnega oglaševanja, v odložišča na podlagi člena 39.

(c)	pomembne informacije o monetizaciji podatkov.

3.   Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja do 18. februarja 2025 in začetek njihove uporabe do 18. avgusta 2025.

4.   Komisija vse akterje v vrednostni verigi spletnega oglaševanja iz odstavka 1 spodbuja, da podpirajo zaveze iz kodeksov ravnanja in jih spoštujejo.

1.   Komisija spodbuja in olajšuje pripravo kodeksov ravnanja na ravni Unije v sodelovanju s ponudniki spletnih platform in drugih ustreznih ponudnikov storitev, organizacij, ki zastopajo prejemnike storitve, in organizacij civilne družbe ali ustreznih organov, da bi spodbujali polno in učinkovito enakopravno udeležbo z izboljšanjem dostopa do spletnih storitev, ki prek svoje prvotne zasnove ali naknadne prilagoditve obravnavajo posebne potrebe invalidov.

2.   Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja zasleduje cilj zagotavljanja, da so te storitve dostopne v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, da bi se invalidom karseda povečala predvidljiva uporaba teh storitev. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnavajo vsaj naslednji cilji:

(a)	zasnova in prilagajanje storitev, da bodo dostopne invalidom, tako da bodo zaznavne, uporabne, razumljive in zanesljive;

(b)	pojasnitev, kako storitve izpolnjujejo veljavne zahteve glede dostopnosti, in dajanje teh informacij na voljo javnosti na dostopen način za invalide;

(c)	dajanje na voljo informacij, obrazcev in ukrepov, zagotovljenih na podlagi te uredbe, na tak način, da jih je preprosto najti in razumeti ter so dostopni invalidom.

3.   Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja do 18. februarja 2025 in začetek njihove uporabe do 18. avgusta 2025.

1.   Odbor lahko Komisiji priporoči, naj v skladu z odstavki 2, 3 in 4 začne pripravo prostovoljnih kriznih protokolov za obravnavo kriz. Te krize so strogo omejene na izredne okoliščine, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje.

2.   Komisija spodbuja in olajšuje sodelovanje ponudnikom zelo velikih spletnih platform, zelo velikih spletnih iskalnikov in po potrebi ponudnikom drugih spletnih platform ali drugih spletnih iskalnikov pri pripravi, preskušanju in uporabi navedenih kriznih protokolov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da ti krizni protokoli vključujejo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)	vidno prikazovanje informacij o krizi, ki jih zagotovijo organi držav članic ali se zagotovijo na ravni Unije ali pa jih, odvisno od okoliščin krize, zagotovijo drugi ustrezni verodostojni organi;

(b)

zagotavljanje, da ponudnik posredniških storitev določi posebno kontaktno točko za krizno upravljanje; kadar je ustrezno, je to lahko elektronska kontaktna točka iz člena 11 ali, v primeru ponudnikov zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti iz člena 41;

(c)	prilagoditev virov, namenjenih izpolnjevanju obveznosti iz členov 16, 20, 22, 23 in 35, potrebam, ki so se pojavile zaradi krize, kadar je ustrezno.

3.   Komisija v pripravo in preskušanje kriznih protokolov ter nadzor nad njihovo uporabo po potrebi vključi organe držav članic, lahko pa tudi organe, urade in agencije Unije. Kadar je potrebno in ustrezno, lahko Komisija v pripravo kriznih protokolov vključi tudi organizacije civilne družbe ali druge ustrezne organizacije.

4.   Komisija si prizadeva zagotoviti, da krizni protokoli jasno določajo vse od naslednjega:

(a)	specifične parametre za opredelitev specifične izredne okoliščine, ki naj bi se obravnavala s kriznim protokolom, in njegove cilje;

(b)	vlogo vsakega udeleženca in ukrepe, ki jih mora vzpostaviti pri pripravah in ob začetku izvajanja kriznega protokola;

(c)	jasen postopek za določitev, kdaj je treba začeti izvajati krizni protokol;

(d)	jasen postopek za določitev obdobja, v katerem je treba sprejeti ukrepe, potrebne ob začetku izvajanja kriznega protokola, ki je strogo omejeno na to, kar je potrebno za obravnavo zadevnih izrednih okoliščin;

(e)	zaščitne ukrepe za obravnavo vseh negativnih vplivov na uresničevanje temeljnih pravic, določenih v Listini, zlasti svobode izražanja in obveščanja ter pravice do nediskriminacije;

(f)	postopek za javno poročanje o vseh sprejetih ukrepih, njihovem trajanju in rezultatih po koncu krize.

5.   Če Komisija meni, da krizni protokol ne zagotavlja učinkovite obravnave krize ali varovanja uresničevanja temeljnih pravic iz odstavka 4, točka (e), od udeležencev zahteva, naj revidirajo krizni protokol, tudi s sprejetjem dodatnih ukrepov.