keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

1.   Komisija lahko za izvajanje svojih nalog na podlagi te uredbe izvede vse potrebne inšpekcijske preglede podjetja ali podjetniškega združenja.

2.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)	vstopijo v katere koli prostore, na zemljišče in v transportna sredstva podjetij ali podjetniških združenj;

(b)	pregledajo poslovne knjige in drugo dokumentacijo, povezano s poslovanjem, ne glede na medij, na katerem je ta shranjena;

(c)	vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz poslovnih knjig ali druge poslovne dokumentacije v kakršni koli obliki;

(d)	zahtevajo, da podjetje ali podjetniško združenje zagotovi dostop do organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in vodenja poslov ter pojasnila v zvezi z njimi, in zabeležijo ali dokumentirajo dana pojasnila s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi;

(e)	zapečatijo vse poslovne prostore in poslovne knjige ali drugo poslovno dokumentacijo za čas trajanja inšpekcijskega pregleda in v obsegu, potrebnem za njegovo izvedbo;

(f)	zaprosijo katerega koli predstavnika ali člana osebja podjetja ali podjetniškega združenja za pojasnilo dejstev ali dokumentov, ki se nanašajo na predmet in namen inšpekcijskega pregleda, in odgovore zabeležijo s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi.

3.   Komisija lahko pri izvajanju inšpekcijskih pregledov zahteva pomoč revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje na podlagi člena 26(2), ter pomoč nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal.

4.   Med inšpekcijskimi pregledi lahko Komisija, revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, od podjetja ali podjetniškega združenja zahtevajo, da zagotovi dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, obdelave podatkov in poslovnega ravnanja ter pojasnila v zvezi s tem. Komisija in revizorji ali strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, ter nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, lahko naslovijo vprašanja na katerega koli predstavnika ali člana osebja.

5.   Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, uresničujejo svoja pooblastila s predložitvijo pisnega pooblastila, v katerem se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda ter globe, ki so določene v členu 30 in se izvajajo v primeru, ko izročene zahtevane poslovne knjige ali druga dokumentacija o poslovanju ni popolna ali če odgovori na vprašanja v skladu z odstavkoma 2 in 4 tega člena niso točni ali so zavajajoči. Komisija pred inšpekcijskim pregledom o njem pravočasno obvesti nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo izvajal pregled.

6.   Podjetja ali podjetniška združenja morajo dovoliti inšpekcijski pregled, ki ga s sklepom odredi Komisija. V tem sklepu se navedejo predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in globe ter periodične denarne kazni, določene v členih 30 in 31, ter pravica, da se sklep lahko predloži v presojo Sodišču.

7.   Uradniki nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in osebe, ki jih ta organ pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega organa ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija. Za to so jim dodeljena pooblastila, ki so določena v odstavkih 2 in 4 tega člena.

8.   Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da podjetje ali podjetniško združenje nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, ki je bil odrejen na podlagi tega člena, jim zadevna država članica nudi potrebno pomoč, po potrebi pa zagotovi tudi pomoč policije ali drugega ustreznega izvršilnega organa, da jim omogoči izvedbo pregleda.

9.   Če je v skladu z nacionalnimi predpisi za pomoč iz odstavka 8 tega člena treba pridobiti pooblastilo pravosodnega organa, zanj zaprosijo Komisija ali nacionalni pristojni organ države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), ali uradniki, ki jih ti organi pooblastijo. Takšno pooblastilo se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10.   Kadar se zaprosi za pooblastilo iz odstavka 9 tega člena, nacionalni pravosodni organ preveri, ali je sklep Komisije pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti arbitrarni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri nadzoru sorazmernosti prisilnih ukrepov lahko nacionalni pravosodni organ Komisijo neposredno ali prek nacionalnega pristojnega organa države članice, ki izvršuje pravila iz člena 1(6), prosi za podrobne razlage zlasti v zvezi z razlogi, ki jih ima Komisija za sum kršitve te uredbe, pa tudi v zvezi z resnostjo domnevne kršitve in naravo vpletenosti zadevnega podjetja. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne sme presojati o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti zahtevati, da se mu zagotovijo podatki iz spisa Komisije. Nadzor zakonitosti sklepa Komisije lahko opravi samo Sodišče.

1.   Komisija sprejme potrebne ukrepe za spremljanje učinkovitega izvajanja in izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter sklepov, sprejetih na podlagi členov 8, 18, 24, 25 in 29. Ti ukrepi lahko vključujejo zlasti naložitev obveznosti vratarjem, da hranijo vse dokumente, ki štejejo za pomembne za oceno izvajanja in izpolnjevanja teh obveznosti in sklepov.

2.   Ukrepi na podlagi odstavka 1 lahko vključujejo imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov in revizorjev ter imenovanje uradnikov nacionalnih pristojnih organov držav članic za pomoč Komisiji pri spremljanju obveznosti in ukrepov ter za zagotovitev specifične strokovnosti ali znanja Komisiji.

1.   Vratarji uvedejo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od operativnih funkcij vratarja in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti.

2.   Vratar zagotovi, da ima funkcija za zagotavljanje skladnosti iz odstavka 1 zadostna pooblastila, status in vire ter dostop do upravljalnega organa vratarja, da bi lahko preverjala izpolnjevanje obveznosti vratarja v skladu s to uredbo.

3.   Upravljalni organ vratarja zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, imenovane na podlagi odstavka 1, poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 5.

Upravljalni organ vratarja zagotovi tudi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisen višji vodstveni delavec, ki je posebej odgovoren za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

4.   Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu vratarja ter lahko izrazi pomisleke in opozori ta organ, kadar se pojavijo tveganja neskladnosti s to uredbo, pri čemer to ne posega v odgovornosti upravljalnega organa v okviru njegovih nadzornih in vodstvenih funkcij.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne odstavi brez predhodne odobritve upravljalnega organa vratarja.

5.   Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, ki jih vratar imenuje na podlagi odstavka 1, opravljajo naslednje naloge:

(a)	organiziranje, spremljanje in nadzor ukrepov in dejavnosti vratarjev, namenjenih zagotavljanju skladnosti s to uredbo;

(b)	obveščanje vodstva in zaposlenih vratarja ter svetovanje o skladnosti s to uredbo;

(c)	po potrebi preverjanje izpolnjevanja zavez, ki so zavezujoče na podlagi člena 25, pri čemer to ne posega v možnost Komisije, da imenuje neodvisne zunanje strokovnjake na podlagi člena 26(2);

(d)	sodelovanje s Komisijo za namene te uredbe.

6.   Vratarji Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

7.   Upravljalni organ vratarja določi izvajanje upravljalne ureditve vratarja, s katero poskrbi za neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z ločevanjem odgovornosti v organizaciji vratarja in preprečevanjem nasprotij interesov; to ureditev nadzoruje in je zanjo odgovoren.

8.   Upravljalni organ vsaj enkrat letno odobri in redno pregleduje strategije in politike za uvedbo, upravljanje in spremljanje skladnosti s to uredbo.

9.   Upravljalni organ nameni dovolj časa upravljanju in spremljanju skladnosti s to uredbo. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z upravljanjem in izvrševanjem te uredbe ter zagotavlja, da so mu dodeljena ustrezna sredstva.

1.   Informacije, zbrane na podlagi te uredbe, se uporabijo za namene te uredbe.

2.   Informacije, zbrane na podlagi člena 14, se uporabljajo za namene te uredbe, Uredbe (ES) št. 139/2004 in nacionalnih pravil o združitvah.

3.   Informacije, zbrane na podlagi člena 15, se uporabljajo za namene te uredbe in Uredbe (EU) 2016/679.

4.   Brez poseganja v izmenjavo in uporabo informacij, zagotovljenih za uporabo na podlagi členov 38, 39, 41 in 43, Komisija, pristojni organi držav članic, njihovi uradniki, uslužbenci in druge osebe, ki delajo pod nadzorom teh organov, ter fizične ali pravne osebe, vključno z revizorji in strokovnjaki, imenovanimi na podlagi člena 26(2), ne razkrivajo informacij, ki jih pridobijo ali si jih izmenjajo na podlagi te uredbe, in informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

1.   Komisija ustanovi skupino na visoki ravni za akt o digitalnih trgih (v nadaljnjem besedilu: skupina na visoki ravni).

2.   Skupino na visoki ravni sestavljajo naslednji evropski organi in mreže:

(a)	Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

(b)	Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Evropski odbor za varstvo podatkov;

(c)	Evropska mreža za konkurenco;

(d)	mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov ter

(e)	skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve.

3.   Evropski organi in mreže iz odstavka 2 imajo v skupini na visoki ravni enako število predstavnikov. Največje število članov skupine na visoki ravni ne sme presegati 30.

4.   Komisija skupini na visoki ravni zagotavlja storitve sekretariata in ji s tem olajša delo. Skupini na visoki ravni predseduje Komisija, ki sodeluje na njenih sestankih. Skupina na visoki ravni se sestane na zahtevo Komisije vsaj enkrat v koledarskem letu. Komisija skliče sestanek skupine tudi, če to zahteva večina članov, ki sestavljajo skupino, da bi obravnavala določeno vprašanje.

5.   Skupina na visoki ravni lahko Komisiji nudi svetovanje in strokovno znanje na področjih v pristojnosti svojih članov, vključno z:

(a)	nasveti in priporočili v okviru njihovega strokovnega znanja, ki so pomembna za katero koli splošno vprašanje izvajanja ali izvrševanja te uredbe, ali

(b)	nasveti in strokovnim znanjem, ki spodbuja dosleden regulativni pristop pri različnih regulativnih instrumentih.

6.   Skupina na visoki ravni lahko zlasti opredeli in oceni sedanje in morebitne interakcije med to uredbo in sektorskimi pravili, ki jih uporabljajo nacionalni organi, ki sestavljajo evropske organe in mreže iz odstavka 2, ter Komisiji predloži letno poročilo, v katerem predstavi tako oceno in opredeli morebitna medregulativna vprašanja. Poročilu se lahko priložijo priporočila, namenjena konvergenci v smeri doslednih transdisciplinarnih pristopov in sinergij med izvajanjem te uredbe in drugih sektorskih predpisov. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

7.   Skupina na visoki ravni lahko v okviru preiskav trga v zvezi z novimi storitvami in praksami Komisiji zagotavlja strokovno znanje o tem, ali je potrebno spremeniti pravila v tej uredbi, jih dodati ali odpraviti, da se zagotovita tekmovalnost in pravičnost digitalnih trgov po Uniji.

1.   Komisija lahko sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobno ureditev za uporabo v zvezi z:

(a)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev na podlagi člena 3;

(b)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi tehničnih ukrepov, ki jih vratarji izvedejo za zagotovitev skladnosti s členom 5, 6 ali 7;

(c)	operativnimi in tehničnimi ureditvami za izvajanje interoperabilnosti medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, na podlagi člena 7;

(d)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi člena 8(3);

(e)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi obrazloženih zahtev na podlagi členov 9 in 10;

(f)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi regulativnih poročil, predloženih na podlagi člena 11;

(g)

metodologijo in postopkom za revidirani opis tehnik, ki se uporabljajo za oblikovanje profilov potrošnikov, iz člena 15(1); Komisija se pri pripravi osnutka zadevnega izvedbenega akta posvetuje z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov, lahko pa tudi z Evropskim odborom za varstvo podatkov, civilno družbo in drugimi ustreznimi strokovnjaki;

(h)	obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi uradnih obvestil in predložitev, izvedenih na podlagi členov 14 in 15;

(i)	praktičnimi ureditvami postopkov v zvezi s preiskavami trga na podlagi členov 17, 18 in 19 ter postopki na podlagi členov 24, 25 in 29;

(j)	praktičnimi ureditvami za uveljavljanje pravice do zaslišanja, določene v členu 34;

(k)	praktičnimi ureditvami za pogoje razkritja iz člena 34;

(l)	praktičnimi ureditvami za sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in nacionalnimi organi iz členov 37 in 38, ter

(m)	praktičnimi ureditvami za izračun in podaljšanje rokov.

2.   Izvedbeni akti iz odstavka 1, točke (a) do (k) in točka (m), tega člena se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Izvedbeni akt iz odstavka 1, točka (l), tega člena se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 50(3).

3.   Komisija pred sprejetjem katerega koli izvedbenega akta na podlagi odstavka 1 objavi njegov osnutek in pozove vse zainteresirane strani, da predložijo pripombe v roku, ki ni krajši od enega meseca.

1.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.   Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 1. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.   Prenos pooblastila iz člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.   Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5.   Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.   Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(6) in (7) ter člena 12(1), (3) in (4), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.