search


keyboard_tab Digital Market Act 2022/1925 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2022/1925 SL cercato: 'meni' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl


expand index meni:


whereas meni:


definitions:


cloud tag: and the number of total unique words without stopwords is: 2087

 

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.   Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z določitvijo harmoniziranih pravil, ki za vsa podjetja zagotavljajo tekmovalne in pravične trge v digitalnem sektorju po vsej Uniji, na katerih delujejo vratarji, v korist poslovnim uporabnikom in končnim uporabnikom.

2.   Ta uredba se uporablja za jedrne platformne storitve, ki jih vratarji zagotavljajo ali ponujajo poslovnim uporabnikom s sedežem v Uniji ali končnim uporabnikom, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji, ne glede na kraj sedeža ali prebivališča vratarjev in ne glede na pravo, ki se sicer uporablja za zagotavljanje storitev.

3.   Ta uredba se ne uporablja za trge, povezane z:

(a)

elektronskimi komunikacijskimi omrežji, kakor so opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2018/1972;

(b)

elektronskimi komunikacijskimi storitvami, kakor so opredeljene v členu 2, točka 4, Direktive (EU) 2018/1972, razen tistih, ki so povezane z medosebnimi komunikacijskimi storitvami, neodvisnimi od številke.

4.   Kar zadeva medosebne komunikacijske storitve, kakor so opredeljene v členu 2, točka 5, Direktive (EU) 2018/1972, ta uredba ne posega v pristojnosti in odgovornosti, podeljene nacionalnim regulativnim in drugim pristojnim organom na podlagi člena 61 navedene direktive.

5.   Da bi se preprečila razdrobljenost notranjega trga, države članice vratarjem ne smejo nalagati nadaljnjih obveznosti na podlagi zakonov, uredb ali upravnih ukrepov, katerih namen je zagotoviti tekmovalne in pravične trge. Nič v tej uredbi državam članicam ne preprečuje, da bi v zvezi z zadevami, ki ne spadajo na področje uporabe te uredbe, podjetjem, vključno s podjetji, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, naložile obveznosti, pod pogojem, da so te obveznosti združljive s pravom Unije in ne izhajajo iz tega, da imajo zadevna podjetja status vratarja v smislu te uredbe.

6.   Ta uredba ne posega v uporabo členov 101 in 102 PDEU. Prav tako ne posega v uporabo:

(a)

nacionalnih pravil o konkurenci, ki prepovedujejo protikonkurenčne sporazume, sklepe podjetniških združenj, usklajena ravnanja in zlorabe prevladujočega položaja;

(b)

nacionalnih pravil o konkurenci, ki prepovedujejo druge oblike enostranskega ravnanja, kolikor se uporabljajo za podjetja, ki niso vratarji, ali pomenijo nalaganje dodatnih obveznosti vratarjem ter

(c)

Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (23) in nacionalnih pravil o nadzoru združitev.

7.   Nacionalni organi ne smejo sprejemati sklepov, ki bi bili v nasprotju s sklepi, ki jih Komisija sprejme na podlagi te uredbe. Komisija in države članice tesno sodelujejo in usklajujejo svoje izvršilne ukrepe na podlagi načel iz členov 37 in 38.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„vratar“ pomeni podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, in je imenovano na podlagi člena 3;

(2)

„jedrna platformna storitev“ pomeni kar koli od naslednjega:

(a)

spletne posredniške storitve;

(b)

spletne iskalnike;

(c)

spletne storitve družbenega mreženja;

(d)

storitve platform za izmenjavo videov;

(e)

medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke;

(f)

operacijske sisteme;

(g)

spletne brskalnike;

(h)

virtualne pomočnike;

(i)

storitve računalništva v oblaku;

(j)

storitve spletnega oglaševanja, vključno z oglaševalskimi omrežji, oglaševalskimi izmenjavami in vsemi drugimi oglaševalskimi posredniškimi storitvami, ki jih zagotavlja podjetje, ki zagotavlja katero koli jedrno platformno storitev iz točk (a) do (i);

(3)

„storitev informacijske družbe“ pomeni vsako storitev, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (b), Direktive (EU) 2015/1535;

(4)

„digitalni sektor“ pomeni sektor proizvodov in storitev, ki se zagotavljajo s storitvami informacijske družbe ali prek njih;

(5)

„spletne posredniške storitve“ pomeni spletne posredniške storitve, kot so opredeljene v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2019/1150;

(6)

„spletni iskalnik“ pomeni spletni iskalnik, kot je opredeljen v členu 2, točka 5, Uredbe (EU) 2019/1150;

(7)

„spletna storitev družbenega mreženja“ pomeni platformo, ki končnim uporabnikom omogoča, da se povezujejo in komunicirajo med seboj, si izmenjujejo vsebine ter spoznavajo druge uporabnike in vsebino prek več naprav ter zlasti prek klepetov, objav, videov in priporočil;

(8)

„storitev platforme za izmenjavo videov“ pomeni storitev platforme za izmenjavo videov, kot je opredeljena v členu 1(1), točka (aa), Direktive 2010/13/EU;

(9)

„medosebna komunikacijska storitev, neodvisna od številke“ pomeni medosebno komunikacijsko storitev, neodvisno od številke, kot je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive (EU) 2018/1972;

(10)

„operacijski sistem“ pomeni sistemsko programsko opremo, ki nadzira osnovne funkcije strojne ali programske opreme in omogoča izvajanje programskih aplikacij na njih;

(11)

„spletni brskalnik“ pomeni programsko aplikacijo, ki končnim uporabnikom omogoča dostop do spletnih vsebin na strežnikih, ki so povezani z omrežji, kot je internet, in interakcijo z njimi, vključno s samostojnimi spletnimi brskalniki in spletnimi brskalniki, integriranimi ali vdelanimi v programsko opremo ali podobno;

(12)

„virtualni pomočnik“ pomeni programsko opremo, ki lahko obdeluje zahteve, naloge ali vprašanja, vključno s tistimi, ki temeljijo na avdio, vizualnih, pisnih vnosih, gestah ali gibih, in ki na podlagi teh zahtev, nalog ali vprašanj zagotavlja dostop do drugih storitev ali nadzoruje povezane fizične naprave;

(13)

„storitev računalništva v oblaku“ pomeni storitev računalništva v oblaku, kot je opredeljena v členu 4, točka 19, Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta (24);

(14)

„trgovine s programskimi aplikacijami“ pomeni vrsto spletnih posredniških storitev, pri kateri so programske aplikacije glavni posredovani proizvod ali storitev;

(15)

„programska aplikacija“ pomeni kateri koli digitalni proizvod ali storitev, ki se izvaja na operacijskem sistemu;

(16)

„plačilna storitev“ pomeni plačilno storitev, kot je opredeljena v členu 4, točka 3, Direktive (EU) 2015/2366;

(17)

„tehnična storitev, ki podpira plačilno storitev“ pomeni storitev v smislu člena 3, točka (j), Direktive (EU) 2015/2366;

(18)

„plačilni sistem za nakupe znotraj aplikacije“ pomeni programsko aplikacijo, storitev ali uporabniški vmesnik, ki omogoča nakupe digitalnih vsebin ali digitalnih storitev znotraj programske aplikacije, vključno z vsebino, naročninami, funkcijami ali funkcionalnostjo, ter plačila za take nakupe;

(19)

„storitev identifikacije“ pomeni vrsto storitve, ki se zagotavlja skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, ki omogoča kateri koli način preverjanja identitete končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov, ne glede na uporabljeno tehnologijo;

(20)

„končni uporabnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki uporablja jedrne platformne storitve, razen poslovnega uporabnika;

(21)

„poslovni uporabnik“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, ki deluje v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti in uporablja jedrne platformne storitve za namene zagotavljanja blaga ali storitev končnim uporabnikom ali med takim zagotavljanjem;

(22)

„razvrstitev“ pomeni relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, spletnih storitev družbenega mreženja, storitev platforme za izmenjavo videov ali virtualnih pomočnikov, oziroma pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja spletnih iskalnikov, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo podjetja, ki zagotavljajo spletne posredniške storitve, spletne storitve družbenega mreženja, storitve platforme za izmenjavo videov, virtualne pomočnike ali spletne iskalnike, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo, in ne glede na to, ali je predstavljen ali sporočen samo en rezultat;

(23)

„rezultati iskanja“ pomeni kakršne koli informacije v kakršni koli obliki, vključno z besedilno, grafično, glasovno ali z drugimi oblikami, ki so dane v odgovor na iskalno poizvedbo in so s to poizvedbo povezane, ne glede na to, ali so dane informacije plačan ali neplačan rezultat, neposreden odgovor ali kateri koli proizvod, storitev ali informacija, ponujena v povezavi z organskimi rezultati ali prikazana skupaj z njimi oziroma delno ali v celoti vključena vanje;

(24)

„podatki“ pomeni kakršen koli digitalni prikaz aktov, dejstev ali informacij in vsako zbiranje takih aktov, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(25)

„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kot so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(26)

„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(27)

„podjetje“ pomeni subjekt, ki opravlja gospodarsko dejavnost, ne glede na njegov pravni status in način financiranja, vključno z vsemi povezanimi podjetji, ki tvorijo skupino na podlagi neposrednega ali posrednega nadzora podjetja s strani drugega podjetja;

(28)

„nadzor“ pomeni možnost odločilnega vplivanja na podjetje v smislu člena 3(2) Uredbe (ES) št. 139/2004;

(29)

„interoperabilnost“ pomeni zmožnost izmenjave informacij in vzajemne uporabe informacij, ki so bile izmenjane prek vmesnikov ali drugih rešitev, tako da vsi elementi strojne ali programske opreme delujejo z drugo strojno in programsko opremo ter z uporabniki na vse načine, na katere naj bi delovali;

(30)

„promet“ pomeni prihodek, ki ga ustvari podjetje, v smislu člena 5(1) Uredbe (ES) št. 139/2004;

(31)

„oblikovanje profilov“ pomeni oblikovanje profilov, kot je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679;

(32)

„privolitev“ pomeni privolitev, kot je opredeljena v členu 4, točka 11, Uredbe (EU) 2016/679;

(33)

„nacionalno sodišče“ pomeni sodišče države članice v smislu člena 267 PDEU.

POGLAVJE II

VRATARJI

Člen 3

Imenovanje vratarjev

1.   Podjetje se imenuje za vratarja, če:

(a)

ima znaten vpliv na notranji trg;

(b)

zagotavlja jedrno platformno storitev, ki je pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, ter

(c)

ima pri izvajanju svojih dejavnosti utrjen in trajen položaj ali se predvideva, da bo tak položaj imelo v bližnji prihodnosti.

2.   Predpostavlja se, da podjetje izpolnjuje zadevne zahteve iz odstavka 1:

(a)

kar zadeva odstavek 1, točka (a), kadar v vsakem od zadnjih treh poslovnih let ustvari letni promet v Uniji, ki je enak ali višji 7,5 milijarde EUR ali kadar njegova povprečna tržna kapitalizacija ali njegova enakovredna pravična tržna vrednost v zadnjem poslovnem letu znaša najmanj 75 milijard EUR in isto jedrno platformno storitev zagotavlja v najmanj treh državah članicah;

(b)

kar zadeva odstavek 1, točka (b), kadar zagotavlja jedrno platformno storitev, ki ima v zadnjem poslovnem letu vsaj 45 milijonov mesečno aktivnih končnih uporabnikov, ki imajo sedež ali se nahajajo v Uniji, in vsaj 10 000 letno aktivnih poslovnih uporabnikov s sedežem v Uniji, opredeljenih in izračunanih v skladu z metodologijo in kazalniki iz Priloge;

(c)

kar zadeva odstavek 1, točka (c), kadar so bile mejne vrednosti iz točke (b) tega odstavka dosežene v vsakem od zadnjih treh poslovnih let.

3.   Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, dosega vse mejne vrednosti iz odstavka 2, o tem uradno obvesti Komisijo brez odlašanja in najpozneje v dveh mesecih po izpolnitvi teh mejnih vrednosti in ji predloži zadevne informacije iz odstavka 2. V to uradno obvestilo se vključijo zadevne informacije iz odstavka 2 za vsako jedrno platformno storitev podjetja, ki izpolnjuje mejne vrednosti iz odstavka 2, točka (b). Kadar dodatna jedrna platformna storitev, ki jo zagotavlja podjetje, ki je bilo predhodno imenovano za vratarja, dosega mejne vrednosti iz odstavka 2, točki (b) in (c), to podjetje o tem uradno obvesti Komisijo v 2 mesecih po tem, ko so bili dosežene te mejne vrednosti.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev, Komisije ne obvesti v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka in v roku, ki ga Komisija določi v zahtevi za informacije na podlagi člena 21, ne predloži vseh ustreznih informacij, ki jih Komisija potrebuje, da lahko zadevno podjetje imenuje za vratarja na podlagi odstavka 4 tega člena, ima Komisija še vedno pravico, da to podjetje imenuje za vratarja na podlagi informacij, ki so ji na voljo.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, izpolni zahtevo po informacijah na podlagi drugega pododstavka tega odstavka ali kadar so informacije predložene po poteku roka iz navedenega pododstavka, Komisija uporabi postopek iz odstavka 4.

4.   Komisija za vratarja brez nepotrebnega odlašanja in najpozneje v roku 45 delovnih dni po prejemu popolnih informacij iz odstavka 3 imenuje podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2.

5.   Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, lahko skupaj s svojim uradnim obvestilom predloži dovolj dobro utemeljene argumente v dokaz, da, čeprav izpolnjuje vse mejne vrednosti iz odstavka 2, zaradi okoliščin, v katerih se opravlja zadevna jedrna platformna storitev, izjemoma ne izpolnjuje zahtev iz odstavka 1.

Kadar Komisija meni, da argumenti, ki jih podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži na podlagi prvega pododstavka, niso dovolj utemeljeni, ker očitno niso omajali domnev iz odstavka 2 tega člena, lahko te argumente v roku iz odstavka 4 zavrne brez uporabe postopka iz člena 17(3).

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, predloži tako dobro utemeljene argumente, da očitno omajajo domneve iz odstavka 2 tega člena, lahko Komisija ne glede na prvi pododstavek tega odstavka v roku iz odstavka 4 tega člena začne postopek iz člena 17(3).

Če Komisija ugotovi, da podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, ni moglo dokazati, da zadevne jedrne platformne storitve, ki jih zagotavlja, ne izpolnjujejo zahtev iz odstavka 1 tega člena, to podjetje imenuje za vratarja v skladu s postopkom iz člena 17(3).

6.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za dopolnitev te uredbe, tako da določi metodologijo za ugotavljanje, ali so dosežene kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2 tega člena, in za redno prilagajanje te metodologije tržnim in tehnološkim spremembam, kadar je to potrebno.

7.   Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 49 za spremembo te uredbe s posodobitvijo metodologije in seznama kazalnikov iz Priloge.

8.   Komisija v skladu s postopkom iz člena 17 za vratarja imenuje vsako podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve in ki izpolnjuje vse zahteve iz odstavka 1 tega člena, vendar ne dosega vseh mejnih vrednosti iz odstavka 2 tega člena.

Komisija v ta namen upošteva nekatere ali vse naslednje elemente, kolikor so relevantni za zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve:

(a)

velikost, vključno s prometom in tržno kapitalizacijo, poslovanje in položaj navedenega podjetja;

(b)

število poslovnih uporabnikov, ki uporabljajo jedrno platformno storitev za doseganje končnih uporabnikov, in število končnih uporabnikov;

(c)

mrežne učinke in prednosti na podlagi podatkov, zlasti v zvezi z dostopom tega podjetja do osebnih podatkov in neosebnih podatkov in njihovim zbiranjem ali analitično zmogljivostjo;

(d)

kakršne koli učinke v zvezi z obsegom in področjem uporabe, od katerih ima podjetje koristi, med drugim glede podatkov in po potrebi glede njegovih dejavnosti zunaj Unije;

(e)

vezanost poslovnih uporabnikov ali končnih uporabnikov na podjetje, vključno s stroški menjave in pristranskim ravnanjem, ki zmanjšuje zmožnost poslovnih uporabnikov in končnih uporabnikov za menjavo ali večdomnost;

(f)

konglomeratno podjetniško strukturo ali vertikalno integracijo tega podjetja, ki na primer podjetju omogoča navzkrižno subvencioniranje, združevanje podatkov iz različnih virov ali izkoriščanje svojega položaja, ali

(g)

druge strukturne značilnosti poslovanja ali storitev.

Komisija pri izvajanju ocene iz tega odstavka upošteva predvidljiv razvoj v zvezi z elementi iz drugega pododstavka, vključno z vsemi načrtovanimi koncentracijami, ki vključujejo drugo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve ali katere koli druge storitve v digitalnem sektorju ali omogoča zbiranje podatkov.

Kadar podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev in ki ne dosega kvantitativne mejne vrednosti iz odstavka 2, ne izpolnjuje precejšnjega dela preiskovalnih ukrepov, ki jih je odredila Komisija, in se to nadaljuje po tem, ko je bilo podjetje pozvano, da jih v razumnem roku izvede in predloži ugotovitve, lahko Komisija to podjetje imenuje za vratarja na podlagi dejstev, ki so ji na voljo.

9.   Komisija za vsako podjetje, ki je imenovano za vratarja na podlagi odstavka 4 ali 8, v sklepu o imenovanju navede zadevne jedrne platformne storitve, ki se opravljajo v okviru tega podjetja in ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v odstavku 1, točka (b).

10.   Vratar mora izpolniti obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v šestih mesecih po vključitvi jedrne platformne storitve v sklep o imenovanju na podlagi odstavka 9 tega člena.

Člen 4

Pregled statusa vratarjev

1.   Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo kadar koli ponovno preuči, spremeni ali razveljavi sklep o imenovanju, sprejet na podlagi člena 3, iz enega od naslednjih razlogov:

(a)

bistveno se je spremenilo katero koli od dejstev, na katerih je temeljil sklep o imenovanju;

(b)

sklep o imenovanju je temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah.

2.   Komisija redno in vsaj vsaka tri leta pregleda, ali vratarji še naprej izpolnjujejo zahteve iz člena 3(1). V tem pregledu se preuči tudi, ali je treba spremeniti seznam jedrnih platformnih storitev vratarja, ki so posamično pomembna vstopna točka, prek katere poslovni uporabniki dosežejo končne uporabnike, kot je navedeno v členu 3(1), točka (b). Ti pregledi nimajo odložilnega učinka za obveznosti vratarja.

Komisija vsaj vsako leto preuči tudi, ali nova podjetja, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, izpolnjujejo navedene zahteve.

Kadar Komisija na podlagi pregledov v skladu s prvim pododstavkom ugotovi, da so se dejstva, na katerih je temeljilo imenovanje podjetij, ki zagotavljajo jedrne platformne storitve, za vratarje, spremenila, sprejme sklep, s katerim potrdi, spremeni ali razveljavi sklep o imenovanju.

3.   Komisija objavi in posodobi seznam vratarjev ter seznam jedrnih platformnih storitev, v zvezi s katerimi morajo stalno izpolnjevati obveznosti iz Poglavja III.

POGLAVJE III

PRAKSE VRATARJEV, KI OMEJUJEJO TEKMOVALNOST ALI SO NEPOŠTENE

Člen 6

Obveznosti vratarjev, ki jih je mogoče podrobneje določiti na podlagi člena 8

1.   Vratar mora izpolnjevati obveznosti iz tega člena v zvezi z vsako od njegovih jedrnih platformnih storitev, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

2.   Vratar pri konkuriranju poslovnim uporabnikom ne sme uporabljati podatkov, ki niso javno dostopni in jih ustvarijo ali zagotovijo ti poslovni uporabniki pri uporabi zadevnih jedrnih platformnih storitev oziroma storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, vključno s podatki, ki jih ustvarijo ali zagotovijo stranke teh poslovnih uporabnikov.

Za namene prvega pododstavka podatki, ki niso javno dostopni, vključujejo vse zbirne in nezbirne podatke, ki jih ustvarijo poslovni uporabniki in se lahko razberejo ali zberejo prek komercialnih dejavnosti poslovnih uporabnikov ali njihovih strank, vključno s podatki o klikih, iskanju, ogledih in glasovnimi podatki, v okviru zadevnih jedrnih platformnih storitev ali storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami vratarja ali v njihovo podporo.

3.   Vratar mora končnim uporabnikom dovoliti in tehnično omogočiti preprosto odstranitev katerih koli programskih aplikacij iz operacijskega sistema vratarja, brez poseganja v možnost zadevnega vratarja, da omeji tako odstranitev v zvezi s programskimi aplikacijami, ki so bistvene za delovanje operacijskega sistema ali naprave in jih tretje strani tehnično ne morejo ponujati kot samostojnih aplikacij.

Vratar mora končnim uporabnikom dovoliti in tehnično omogočiti, da enostavno spremenijo privzete nastavitve operacijskega sistema, virtualnega pomočnika in spletnega brskalnika vratarja, ki vodijo ali usmerjajo končne uporabnike k proizvodom ali storitvam, ki jih zagotavlja vratar. To vključuje spodbujanje končnih uporabnikov, da ob prvi uporabi spletnega iskalnika, virtualnega pomočnika ali spletnega brskalnika vratarja, navedenega v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), s seznama glavnih razpoložljivih ponudnikov storitev izberejo spletni iskalnik, virtualnega pomočnika ali spletni brskalnik, do katerega uporabnike privzeto vodi ali usmerja operacijski sistem vratarja, ter spletni iskalnik, do katerega uporabnike privzeto vodita ali usmerjata virtualni pomočnik in spletni brskalnik vratarja.

4.   Vratar dovoljuje in tehnično omogoča namestitev in učinkovito uporabo programskih aplikacij tretjih strani ali trgovin s programskimi aplikacijami, ki uporabljajo njegov operacijski sistem ali so interoperabilne z njim, ter omogoča, da se do takih programskih aplikacij ali trgovin s programskimi aplikacijami dostopa s sredstvi, ki niso zadevne jedrne platformne storitve tega vratarja. Kadar je to ustrezno, vratar ne prepreči, da prenesene programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami končne uporabnike spodbudijo k odločitvi, ali želijo zadevno preneseno programsko aplikacijo ali trgovino s programskimi aplikacijami nastaviti kot privzeto. Vratar končnim uporabnikom, ki se odločijo, da bodo zadevno preneseno programsko aplikacijo ali trgovino s programskimi aplikacijami nastavili kot privzeto, tehnično omogoči, da to spremembo enostavno izvedejo.

Vratarju se ne prepreči, da sprejme ukrepe, kolikor ne presegajo tistega, kar je nujno potrebno in sorazmerno, za zagotovitev, da programske aplikacije tretjih strani ali trgovine s programskimi aplikacijami ne ogrožajo celovitosti strojne opreme ali operacijskega sistema, ki ga zagotavlja vratar, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe ustrezno utemelji.

Poleg tega se vratarju ne prepreči, da kolikor je to nujno potrebno in sorazmerno, uporabi ukrepe in nastavitve, ki niso privzete, kar končnim uporabnikom omogoča učinkovito zaščito varnosti v zvezi s programskimi aplikacijami tretjih strani ali trgovinami s programskimi aplikacijami, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe in nastavitve, ki niso privzete, ustrezno utemelji.

5.   Vratar pri razvrščanju – ter pripadajočem indeksiranju in iskanju po vsebini – storitev in proizvodov, ki jih zagotavlja sam, ne obravnava ugodneje kot podobnih storitev ali proizvodov tretje strani. Vratar za tako razvrščanje uporablja pregledne, poštene in nediskriminatorne pogoje.

6.   Vratar tehnično ali kako drugače ne omeji možnosti končnih uporabnikov, da zamenjajo ali se naročijo na druge programske aplikacije in storitve, do katerih se dostopa z jedrnimi platformnimi storitvami vratarja, vključno z izbiro storitev dostopa do interneta za končne uporabnike.

7.   Vratar ponudnikom storitev in ponudnikom strojne opreme brezplačno omogoča učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami strojne ali programske opreme – ter dostop do njih za namene interoperabilnosti –, do katerih se dostopa ali se jih nadzoruje z operacijskim sistemom ali virtualnim pomočnikom, navedenim v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9), kot so na voljo za storitve ali strojno opremo, ki jih zagotavlja vratar. Poleg tega vratar poslovnim uporabnikom in alternativnim ponudnikom storitev, ki se zagotavljajo skupaj z jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, brezplačno omogoča učinkovito interoperabilnost z istimi funkcijami operacijskega sistema, strojne ali programske opreme ter dostop do njih za namene interoperabilnosti, ne glede na to, ali so te funkcije del operacijskega sistema, kot so na voljo temu vratarju ali pa jih uporablja pri zagotavljanju takih storitev.

Vratarju se ne prepreči, da sprejme nujno potrebne in sorazmerne ukrepe za zagotavljanje, da interoperabilnost ne ogroža celovitosti funkcij operacijskega sistema, virtualnega pomočnika, strojne ali programske opreme, ki jih zagotavlja vratar, pod pogojem, da vratar takšne ukrepe ustrezno utemelji.

8.   Vratar oglaševalcem in založnikom ter tretjim stranem, ki jih pooblastijo oglaševalci in založniki, na njihovo zahtevo brezplačno zagotavlja dostop do svojih orodij za merjenje uspešnosti ter podatkov, vključno z zbirnimi in nezbirnimi podatki, ki jih oglaševalci in založniki potrebujejo za izvedbo svojega neodvisnega preverjanja nabora oglasov. Taki podatki se zagotovijo na način, ki oglaševalcem in založnikom omogoča, da uporabijo svoja orodja za preverjanje in merjenje uspešnosti jedrnih platformnih storitev, ki jih zagotavljajo vratarji.

9.   Vratar končnim uporabnikom ali tretjim stranem, ki jih pooblasti končni uporabnik, na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovi učinkovito prenosljivost podatkov, ki jih zagotovi končni uporabnik ali se ustvarijo z dejavnostjo končnega uporabnika v okviru uporabe jedrne platformne storitve, vključno z brezplačnim zagotavljanjem orodij, da se omogoči učinkovito uresničevanje takšne prenosljivosti podatkov ter tudi z zagotavljanjem stalnega dostopa do takšnih podatkov v realnem času.

10.   Vratar poslovnim uporabnikom in tretjim stranem, ki jih pooblasti poslovni uporabnik, na njihovo zahtevo in brezplačno zagotovi učinkovit, visokokakovosten in stalen dostop do zbirnih in nezbirnih podatkov v realnem času ter njihovo uporabo, vključno z osebnimi podatki, ki jih pri uporabi zadevnih jedrnih platformnih storitev ali storitev, ki se zagotavljajo skupaj z zadevnimi jedrnimi platformnimi storitvami ali v njihovo podporo, ustvarijo ali zagotovijo tisti poslovni uporabniki in končni uporabniki, ki uporabljajo proizvode in storitve, ki jih zagotavljajo ti poslovni uporabniki. Vratar v zvezi z osebnimi podatki zagotavlja takšen dostop do podatkov in njihovo uporabo samo, kadar so podatki neposredno povezani z uporabo, ki jo končni uporabniki izvajajo v zvezi s proizvodi ali storitvami, ki jih zadevni poslovni uporabnik ponuja prek zadevne jedrne platformne storitve, in če se končni uporabniki odločijo za tako izmenjavo s privolitvijo.

11.   Vratar vsakemu tretjemu podjetju, ki je ponudnik spletnih iskalnikov, na njegovo zahtevo pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji zagotavlja dostop do podatkov o razvrščanju, poizvedbah, klikih in ogledih v zvezi z brezplačnim in plačljivim iskanjem, ki jih končni uporabniki ustvarijo na njegovih spletnih iskalnikih. Vsi podatki o poizvedbah, klikih in ogledih, ki so osebni podatki, se anonimizirajo.

12.   Vratar za poslovne uporabnike uporablja poštene, razumne in nediskriminatorne splošne pogoje za dostop do trgovin s programskimi aplikacijami, spletnih iskalnikov in spletnih storitev družbenega mreženja, navedenih v sklepu o imenovanju na podlagi člena 3(9).

V ta namen vratar objavi splošne pogoje dostopa, vključno z mehanizmom za alternativno reševanje sporov.

Komisija oceni, ali so objavljeni splošni pogoji za dostop skladni s tem odstavkom.

13.   Splošni pogoji vratarja za prekinitev zagotavljanja jedrne platformne storitve niso nesorazmerni. Vratar zagotovi, da je pogoje za prekinitev mogoče uveljavljati brez nepotrebnih težav.

Člen 8

Izpolnjevanje obveznosti vratarjev

1.   Vratar mora zagotoviti in dokazati izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 te uredbe. Ukrepi, ki jih vratar izvaja za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz navedenih členov, morajo biti učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti. Vratar zagotovi, da je izvajanje navedenih ukrepov v skladu s pravom, ki se uporablja, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivo 2002/58/ES, zakonodajo o kibernetski varnosti, varstvu potrošnikov, varnosti proizvodov ter zahtevami glede dostopnosti.

2.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo vratarja na podlagi odstavka 3 tega člena začne postopek na podlagi člena 20.

Komisija lahko sprejme izvedbeni akt, v katerem določi ukrepe, ki jih mora zadevni vratar izvesti, da bi dejansko izpolnil obveznosti iz členov 6 in 7. Ta izvedbeni akt se sprejme v šestih mesecih od začetka postopka na podlagi člena 20, v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

Kadar zaradi izogibanja začne postopek na lastno pobudo na podlagi člena 13, lahko taki ukrepi zadevajo obveznosti iz členov 5, 6 in 7.

3.   Vratar lahko zahteva, da se Komisija vključi v postopek, da bi ugotovila, ali so ukrepi, ki jih namerava zadevni vratar izvesti ali jih izvaja z namenom zagotovitve izpolnjevanja obveznosti iz členov 6 in 7, učinkoviti pri doseganju cilja zadevne obveznosti v njegovih posebnih okoliščinah. Komisija sama presodi, ali naj se vključi v ta postopek, pri čemer upošteva načela enakega obravnavanja, sorazmernosti in dobrega upravljanja.

Vratar v svoji zahtevi predloži obrazložitev ukrepov, ki jih namerava izvesti ali jih je izvedel. Vratar poleg tega predloži nezaupno različico svoje obrazložitve, ki se lahko posreduje tretjim stranem na podlagi odstavka 6.

4.   Odstavka 2 in 3 tega člena ne posegata v pristojnosti Komisije v skladu s členi 29, 30 in 31.

5.   Komisija z namenom sprejetja sklepa iz odstavka 2 vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v treh mesecih po začetku postopka na podlagi člena 20. V predhodnih ugotovitvah pojasni ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti za učinkovito obravnavanje predhodnih ugotovitev.

6.   Da se lahko na učinkovit način omogoči, da zainteresirane tretje strani predložijo pripombe, Komisija ob tem, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 5 ali čim prej po tem, objavi nezaupni povzetek primera in ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral zadevni vratar sprejeti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

7.   Komisija pri določitvi ukrepov na podlagi odstavka 2 zagotovi, da so ukrepi učinkoviti pri doseganju ciljev te uredbe in zadevne obveznosti ter sorazmerni glede na posebne okoliščine vratarja in zadevne storitve.

8.   Za opredelitev obveznosti v skladu s členom 6(11) in (12) Komisija oceni tudi, ali predvideni ali izvedeni ukrepi zagotavljajo, da ni več neravnovesja med pravicami in obveznostmi poslovnih uporabnikov ter da ukrepi sami ne pomenijo prednosti za vratarja, ki je nesorazmerna s storitvijo, ki jo vratar zagotavlja poslovnim uporabnikom.

9.   V zvezi s postopki na podlagi odstavka 2 se lahko Komisija na zahtevo ali na lastno pobudo odloči za njihovo ponovno odprtje, kadar:

(a)

se je bistveno spremenilo katero od dejstev, na katerih je temeljil sklep, ali

(b)

je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah ali

(c)

ukrepi, navedeni v sklepu, niso učinkoviti.

Člen 13

Preprečevanje izogibanja

1.   Podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, teh storitev ne sme segmentirati, razdeliti, deliti, razčleniti ali ločiti s pogodbenimi, komercialnimi, tehničnimi ali drugimi načini, da bi se izognilo kvantitativnim mejnim vrednostim iz člena 3(2). Nobena taka praksa podjetja Komisiji ne preprečuje, da ga imenuje za vratarja na podlagi člena 3(4).

2.   Kadar Komisija sumi, da se podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, zateka k praksi iz odstavka 1, lahko od tega podjetja zahteva vse informacije, za katere meni, da so potrebne za ugotovitev, ali se to podjetje zateka k taki praksi.

3.   Vratar zagotovi, da so obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v celoti in dejansko izpolnjene.

4.   Vratar ne sme ravnati na noben način, ki bi spodkopaval dejansko izpolnjevanje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, ne glede na to, ali je to ravnanje pogodbene, komercialne, tehnične ali katere koli druge narave, oziroma ne glede na to, ali to ravnanje vključuje uporabo vedenjskih tehnik ali oblikovanje vmesnika.

5.   Kadar je potrebna privolitev za zbiranje, obdelavo, navzkrižno uporabo in izmenjavo osebnih podatkov, da se zagotovi skladnost s to uredbo, vratar sprejme potrebne ukrepe, s katerimi poslovnim uporabnikom omogoči, da neposredno pridobijo potrebno privolitev za njihovo obdelavo, kadar je ta privolitev potrebna v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 ali Direktivo 2002/58/ES, ali kako drugače deluje v skladu s predpisi in načeli Unije na področju varstva podatkov in zasebnosti, med drugim tako, da poslovnim uporabnikom zagotovi ustrezno anonimizirane podatke, kadar je to ustrezno. Vratar pridobitve te privolitve poslovnega uporabnika ne oteži bolj kot za svoje storitve.

6.   Vratar ne poslabša pogojev ali kakovosti nobene od jedrnih platformnih storitev, zagotovljenih poslovnim uporabnikom ali končnim uporabnikom, ki uveljavijo pravice ali možnosti iz členov 5, 6 in 7, oziroma ne oteži neupravičeno uveljavljanja teh pravic ali možnosti, tudi ne tako, da bi končnim uporabnikom na pristranski način ponujal različne možnosti ali vplival na samostojnost in odločanje končnih uporabnikov ali poslovnih uporabnikov ali prosto izbiro teh uporabnikov prek strukture, oblikovanja, funkcije ali načina delovanja uporabniškega vmesnika ali njegovega dela.

7.   Kadar se vratar izogiba ali se poskuša izogniti obveznostim iz člena 5, 6 ali 7 na način, opisan v odstavkih 4, 5 in 6 tega člena, lahko Komisija začne postopek na podlagi člena 20 in sprejme izvedbeni akt iz člena 8(2), v katerem opredeli ukrepe, ki jih mora izvesti vratar.

8.   Odstavek 6 tega člena ne posega v pristojnosti Komisije iz členov 29, 30 in 31.

Člen 16

Začetek preiskave trga

1.   Če namerava Komisija izvesti preiskavo trga zaradi morebitnega sprejetja sklepov na podlagi členov 17, 18 in 19, sprejme sklep o začetku preiskave trga.

2.   Ne glede na odstavek 1 lahko Komisija izvaja svoja pooblastila za preiskovanje iz te uredbe pred začetkom preiskave trga na podlagi navedenega odstavka.

3.   V sklepu iz odstavka 1 se navedejo:

(a)

datum začetka preiskave trga;

(b)

opis vprašanja, na katero se preiskava trga nanaša;

(c)

namen preiskave trga.

4.   Komisija lahko znova začne preiskavo trga, ki jo je zaključila, kadar:

(a)

se je bistveno spremenilo katero od dejstev, na katerih je temeljil sklep, sprejet na podlagi člena 17, 18 ali 19, ali

(b)

je sklep, sprejet na podlagi člena 17, 18 ali 19, temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah.

5.   Komisija lahko pri preiskavi trga za pomoč zaprosi enega ali več nacionalnih pristojnih organov.

Člen 18

Preiskava trga v zvezi s sistematičnim neizpolnjevanjem obveznosti

1.   Komisija lahko izvede preiskavo trga za preučitev, ali vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti. To preiskavo trga zaključi v 12 mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). Kadar je iz preiskave trga razvidno, da vratar sistematično krši eno ali več obveznosti iz člena 5, 6 ali 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja v zvezi z zahtevami iz člena 3(1), lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim takemu vratarju naloži kakršne koli ravnalne ali strukturne popravne ukrepe, ki so sorazmerni in potrebni za zagotovitev dejanske skladnosti s to uredbo. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Popravni ukrep, naložen v skladu z odstavkom 1 tega člena, kolikor je tak popravni ukrep sorazmeren in potreben za ohranitev ali ponovno vzpostavitev pravičnosti in tekmovalnosti, na katero vpliva sistematična neskladnost, lahko vključuje prepoved vratarju, da v omejenem obdobju izvede koncentracijo v smislu člena 3 Uredbe (ES) št. 139/2004 v zvezi z jedrnimi platformnimi storitvami ali drugimi storitvami, ki se zagotavljajo v digitalnem sektorju, ali v zvezi s storitvami, ki omogočajo zbiranje podatkov, na katere vpliva sistematično neizpolnjevanje obveznosti.

3.   Šteje se, da vratar sistematično ne izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7 kadar je Komisija vratarju v osmih letih pred sprejetjem sklepa o začetku preiskave trga zaradi morebitnega sprejetja sklepa na podlagi tega člena v zvezi s katero koli od njegovih jedrnih platformnih storitev izdala vsaj tri sklepe o neizpolnjevanju obveznosti na podlagi člena 29.

4.   Komisija zadevnemu vratarju sporoči svoje predhodne ugotovitve v šestih mesecih od datuma iz člena 16(3), točka (a). V svojih predhodnih ugotovitvah pojasni, ali predhodno meni, da so pogoji iz odstavka 1 tega člena izpolnjeni, ter za kateri popravni ukrep ali popravne ukrepe predhodno meni, da so potrebni in sorazmerni

5.   Da bi zainteresirane tretje strani lahko učinkovito predložile pripombe, Komisija istočasno, ko svoje predhodne ugotovitve sporoči vratarju na podlagi odstavka 4 ali čim prej po tem roku, objavi nezaupni povzetek primera in popravne ukrepe, ki jih namerava naložiti. Komisija določi razumen rok za predložitev takih pripomb.

6.   Kadar namerava Komisija sprejeti sklep na podlagi odstavka 1 tega člena, tako da zaveze, ki jih ponudi vratar na podlagi člena 25, razglasi za zavezujoče, objavi nezaupni povzetek primera in glavno vsebino zavez. Zainteresirane tretje strani lahko svoje pripombe predložijo v razumnem roku, ki ga določi Komisija.

7.   Komisija lahko med preiskavo trga podaljša njeno trajanje, kadar je tako podaljšanje utemeljeno iz objektivnih razlogov in je sorazmerno. Podaljšanje se lahko nanaša na rok, do katerega mora Komisija izdati svoje predhodne ugotovitve, ali na rok za sprejetje končnega sklepa. Skupno trajanje vsakega podaljšanega roka ali rokov na podlagi tega odstavka ne sme preseči šest mesecev.

8.   Da se zagotovi, da vratar dejansko izpolnjuje obveznosti iz členov 5, 6 in 7, Komisija redno pregleduje popravne ukrepe, ki jih naloži v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena. Komisija ima pravico te popravne ukrepe spremeniti, če po novi preiskavi trga ugotovi, da niso učinkoviti.

Člen 25

Zaveze

1.   Če zadevni vratar v postopku iz člena 18 ponudi zaveze glede zadevnih jedrnih platformnih storitev za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7, lahko Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim postanejo te zaveze zavezujoče za zadevnega vratarja, in izjavi, da ni več podlage za ukrepanje. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Komisija lahko na zahtevo ali lastno pobudo s sklepom znova začne zadevni postopek, kadar:

(a)

se je bistveno spremenilo katero koli od dejstev, na katerih je temeljil sklep;

(b)

zadevni vratar ne izpolni svojih zavez;

(c)

je sklep temeljil na nepopolnih, netočnih ali zavajajočih informacijah, ki so jih dale na razpolago stranke;

(d)

zaveze niso učinkovite.

3.   Če Komisija meni, da zaveze, ki jih predloži zadevni vratar, ne morejo zagotoviti učinkovitega izpolnjevanja obveznosti iz členov 5, 6 in 7 v sklepu o zaključku zadevnega postopka obrazloži, zakaj ni določila, da so te zaveze zavezujoče.

Člen 28

Funkcija za zagotavljanje skladnosti

1.   Vratarji uvedejo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od operativnih funkcij vratarja in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti.

2.   Vratar zagotovi, da ima funkcija za zagotavljanje skladnosti iz odstavka 1 zadostna pooblastila, status in vire ter dostop do upravljalnega organa vratarja, da bi lahko preverjala izpolnjevanje obveznosti vratarja v skladu s to uredbo.

3.   Upravljalni organ vratarja zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, imenovane na podlagi odstavka 1, poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 5.

Upravljalni organ vratarja zagotovi tudi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisen višji vodstveni delavec, ki je posebej odgovoren za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

4.   Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu vratarja ter lahko izrazi pomisleke in opozori ta organ, kadar se pojavijo tveganja neskladnosti s to uredbo, pri čemer to ne posega v odgovornosti upravljalnega organa v okviru njegovih nadzornih in vodstvenih funkcij.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne odstavi brez predhodne odobritve upravljalnega organa vratarja.

5.   Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti, ki jih vratar imenuje na podlagi odstavka 1, opravljajo naslednje naloge:

(a)

organiziranje, spremljanje in nadzor ukrepov in dejavnosti vratarjev, namenjenih zagotavljanju skladnosti s to uredbo;

(b)

obveščanje vodstva in zaposlenih vratarja ter svetovanje o skladnosti s to uredbo;

(c)

po potrebi preverjanje izpolnjevanja zavez, ki so zavezujoče na podlagi člena 25, pri čemer to ne posega v možnost Komisije, da imenuje neodvisne zunanje strokovnjake na podlagi člena 26(2);

(d)

sodelovanje s Komisijo za namene te uredbe.

6.   Vratarji Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

7.   Upravljalni organ vratarja določi izvajanje upravljalne ureditve vratarja, s katero poskrbi za neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z ločevanjem odgovornosti v organizaciji vratarja in preprečevanjem nasprotij interesov; to ureditev nadzoruje in je zanjo odgovoren.

8.   Upravljalni organ vsaj enkrat letno odobri in redno pregleduje strategije in politike za uvedbo, upravljanje in spremljanje skladnosti s to uredbo.

9.   Upravljalni organ nameni dovolj časa upravljanju in spremljanju skladnosti s to uredbo. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z upravljanjem in izvrševanjem te uredbe ter zagotavlja, da so mu dodeljena ustrezna sredstva.

Člen 29

Neizpolnjevanje obveznosti

1.   Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem navede svojo ugotovitev o neizpolnjevanju obveznosti (v nadaljnjem besedilu: sklep o neizpolnjevanju obveznosti), kadar ugotovi, da vratar ne izpolnjuje ene ali več naslednjih obveznosti:

(a)

katere koli obveznosti iz člena 5, 6 ali 7;

(b)

ukrepov, ki jih določi Komisija v sklepu, sprejetem na podlagi člena 8(2);

(c)

popravnih ukrepov, naloženih na podlagi člena 18(1);

(d)

začasnih ukrepov, odrejenih na podlagi člena 24, ali

(e)

zavez, ki so bile določene za pravno zavezujoče na podlagi člena 25.

Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 50(2).

2.   Komisija si sklep o neizpolnjevanju obveznosti prizadeva sprejeti v 12 mesecih po začetku postopka na podlagi člena 20.

3.   Preden Komisija sprejme sklep o neizpolnjevanju obveznosti, zadevnemu vratarju sporoči predhodne ugotovitve. V teh predhodnih ugotovitvah pojasni ukrepe, ki jih namerava sprejeti ali za katere meni, da bi jih moral vratar sprejeti za učinkovito obravnavanje predhodnih ugotovitev.

4.   Kadar namerava Komisija sprejeti sklep o neizpolnjevanju obveznosti, se lahko posvetuje s tretjimi stranmi.

5.   Komisija v sklepu o neizpolnjevanju obveznosti, vratarju odredi, da v ustreznem roku preneha z neizpolnjevanjem obveznosti in predloži obrazložitev, kako namerava ta sklep izpolniti.

6.   Vratar predloži Komisiji opis ukrepov, ki jih je sprejel za zagotovitev skladnosti s sklepom o neizpolnjevanju obveznosti.

7.   Kadar se Komisija odloči, da ne bo sprejela sklepa o neizpolnjevanju obveznosti, postopek zaključi s sklepom.

Člen 40

Skupina na visoki ravni

1.   Komisija ustanovi skupino na visoki ravni za akt o digitalnih trgih (v nadaljnjem besedilu: skupina na visoki ravni).

2.   Skupino na visoki ravni sestavljajo naslednji evropski organi in mreže:

(a)

Organ evropskih regulatorjev za elektronske komunikacije;

(b)

Evropski nadzornik za varstvo podatkov in Evropski odbor za varstvo podatkov;

(c)

Evropska mreža za konkurenco;

(d)

mreža za sodelovanje na področju varstva potrošnikov ter

(e)

skupina evropskih regulatorjev za avdiovizualne medijske storitve.

3.   Evropski organi in mreže iz odstavka 2 imajo v skupini na visoki ravni enako število predstavnikov. Največje število članov skupine na visoki ravni ne sme presegati 30.

4.   Komisija skupini na visoki ravni zagotavlja storitve sekretariata in ji s tem olajša delo. Skupini na visoki ravni predseduje Komisija, ki sodeluje na njenih sestankih. Skupina na visoki ravni se sestane na zahtevo Komisije vsaj enkrat v koledarskem letu. Komisija skliče sestanek skupine tudi, če to zahteva večina članov, ki sestavljajo skupino, da bi obravnavala določeno vprašanje.

5.   Skupina na visoki ravni lahko Komisiji nudi svetovanje in strokovno znanje na področjih v pristojnosti svojih članov, vključno z:

(a)

nasveti in priporočili v okviru njihovega strokovnega znanja, ki so pomembna za katero koli splošno vprašanje izvajanja ali izvrševanja te uredbe, ali

(b)

nasveti in strokovnim znanjem, ki spodbuja dosleden regulativni pristop pri različnih regulativnih instrumentih.

6.   Skupina na visoki ravni lahko zlasti opredeli in oceni sedanje in morebitne interakcije med to uredbo in sektorskimi pravili, ki jih uporabljajo nacionalni organi, ki sestavljajo evropske organe in mreže iz odstavka 2, ter Komisiji predloži letno poročilo, v katerem predstavi tako oceno in opredeli morebitna medregulativna vprašanja. Poročilu se lahko priložijo priporočila, namenjena konvergenci v smeri doslednih transdisciplinarnih pristopov in sinergij med izvajanjem te uredbe in drugih sektorskih predpisov. Poročilo se predloži Evropskemu parlamentu in Svetu.

7.   Skupina na visoki ravni lahko v okviru preiskav trga v zvezi z novimi storitvami in praksami Komisiji zagotavlja strokovno znanje o tem, ali je potrebno spremeniti pravila v tej uredbi, jih dodati ali odpraviti, da se zagotovita tekmovalnost in pravičnost digitalnih trgov po Uniji.

Člen 41

Zahteva za preiskavo trga

1.   Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 17, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da bi bilo treba podjetje imenovati za vratarja.

2.   Ena ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 18, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da je vratar sistematično kršil eno ali več obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter da je ohranil, okrepil ali razširil svoj položaj vratarja glede na zahteve iz člena 3(1).

3.   Tri ali več držav članic lahko od Komisije zahteva, da začne preiskavo trga na podlagi člena 19, ker menijo, da obstajajo utemeljeni razlogi za sum, da:

(a)

bi bilo treba eno ali več storitev v digitalnem sektorju dodati na seznam jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, ali

(b)

ena ali več praks v tej uredbi ni obravnavana učinkovito in bi lahko omejila tekmovalnost jedrnih platformnih storitev ali bila nepoštena.

4.   Države članice svojo zahtevo podprejo z dokazi na podlagi odstavkov 1, 2 in 3. Pri zahtevah na podlagi odstavka 3 lahko ti dokazi zajemajo informacije o novih ponudbah proizvodov, storitev, programske opreme ali funkcij, ki vzbujajo pomisleke glede tekmovalnosti in pravičnosti, če se te izvajajo v okviru obstoječih jedrnih platformnih storitev ali kako drugače.

5.   Komisija v štirih mesecih po prejemu zahteve na podlagi tega člena preuči, ali obstajajo utemeljeni razlogi za začetek preiskave trga na podlagi odstavkov 1, 2 ali 3. Komisija rezultate svoje ocene objavi.

Člen 53

Pregled

1.   Komisija do 3. maja 2026 in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2.   Z ocenami oceni, ali so bili cilji te uredbe, da se zagotovijo tekmovalni in pravični trgi, doseženi, oceni pa tudi učinek te uredbe na poslovne uporabnike, zlasti MSP, in končne uporabnike. Poleg tega Komisija oceni, ali se lahko področje uporabe člena 7 razširi na spletne storitve družbenega mreženja.

3.   Z ocenami se ugotovi, ali je treba zaradi zagotavljanja tekmovalnosti in pravičnosti digitalnih trgov v Uniji spremeniti pravila, med drugim glede seznama jedrnih platformnih storitev, navedenih v členu 2, točka 2, obveznosti iz členov 5, 6 in 7 ter njihovega izvrševanja. Komisija na podlagi ocen sprejme ustrezne ukrepe, med katerimi so lahko zakonodajni predlogi.

4.   Pristojni organi držav članic zagotovijo vse ustrezne informacije, ki so jim na voljo in ki jih lahko Komisija potrebuje za pripravo poročila iz odstavka 1.

Člen 54

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 2. maja 2023.

Člen 3(6) in (7) ter členi 40, 46, 47, 48, 49 in 50 se uporabljajo od 1. novembra 2022, člen 42 in člen 43 pa od 25. junija 2023.

Vendar če je datum 25. junij 2023 pred datumom začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena, se začetek uporabe člena 42 in člena 43 odloži do datuma začetka uporabe iz drugega pododstavka tega člena.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 14. septembra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK


(1)  UL C 286, 16.7.2021, str. 64.

(2)  UL C 440, 29.10.2021, str. 67.

(3)  Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 18. julija 2022.

(4)  Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(5)  Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(6)  Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(7)  Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(8)  Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(9)  Direktiva (EU) 2015/2366 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o plačilnih storitvah na notranjem trgu, spremembah direktiv 2002/65/ES, 2009/110/ES ter 2013/36/EU in Uredbe (EU) št. 1093/2010 ter razveljavitvi Direktive 2007/64/ES (UL L 337, 23.12.2015, str. 35).

(10)  Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(11)  Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(12)  Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(13)  Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(14)  Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(15)  Direktiva (EU) 2016/2102 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. oktobra 2016 o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij organov javnega sektorja (UL L 327, 2.12.2016, str. 1).

(16)  Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(17)  Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(18)  Uredba Sveta (ES) št. 1/2003 z dne 16. decembra 2002 o izvajanju pravil konkurence iz členov 81 in 82 Pogodbe (UL L 1, 4.1.2003, str. 1).

(19)  UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(20)  Direktiva (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (UL L 305, 26.11.2019, str. 17).

(21)  Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).

(22)  UL C 147, 26.4.2021, str. 4.

(23)  Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (Uredba ES o združitvah) (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(24)  Direktiva (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji (UL L 194, 19.7.2016, str. 1).


PRILOGA

A.   „Splošno“

1.

Namen te priloge je določiti metodologijo za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ za vsako jedrno platformno storitev, našteto v členu 2, točka 2. Priloga je referenca, ki podjetju omogoča, da oceni, ali njegove jedrne platformne storitve dosegajo kvantitativne mejne vrednosti iz člena 3(2), točka (b), in bi zato lahko izpolnjevalo zahtevo iz člena 3(1), točka (b). Zato je taka referenca pomembna tudi za kakršno koli širšo oceno v skladu s členom 3(8). Podjetje je odgovorno za kar najboljši približek v skladu s skupnimi načeli in posebno metodologijo iz te priloge. Nobena določba iz te priloge Komisiji ne preprečuje, da od podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, v rokih, določenih v ustreznih določbah te uredbe, zahteva predložitev kakršnih koli informacij, potrebnih za opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“. Nobena določba iz te priloge ne bi smela biti pravna podlaga za sledenje uporabnikom. Metodologija iz te priloge prav tako ne posega v nobeno od obveznosti, določenih v tej uredbi, zlasti v členu 3(3) in (8) ter členu 13(3). Konkretno, zahtevana skladnost s členom 13(3) pomeni tudi opredelitev in izračun „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ na podlagi natančnega merjenja ali najboljšega razpoložljivega približka, v skladu z dejanskimi zmogljivostmi podjetja, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, za opredelitev in izračun v danem trenutku. Te meritve ali najboljši razpoložljivi približek morajo biti skladni s tistimi, ki so sporočeni na podlagi člena 15, in te tudi vključujejo.

2.

V členu 2, točki 20 in 21, sta opredeljena pojma „končni uporabnik“ in „poslovni uporabnik“, ki sta skupna vsem jedrnim platformnim storitvam.

3.

Za opredelitev in izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“ se v tej prilogi uporablja pojem „edinstveni uporabniki“. Pojem „edinstveni uporabniki“ zajema „aktivne končne uporabnike“ in „aktivne poslovne uporabnike“, ki se v določenem časovnem obdobju (tj. mesec za „aktivne končne uporabnike“ in leto za „aktivne poslovne uporabnike“) štejejo samo enkrat za zadevno jedrno platformno storitev, ne glede na to, kolikokrat so jo v tem obdobju uporabljali. To ne posega v dejstvo, da lahko ista fizična ali pravna oseba hkrati predstavlja „aktivnega končnega uporabnika“ ali „aktivnega poslovnega uporabnika“ za različne jedrne platformne storitve.

B.   „Aktivni končni uporabniki“

1.

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi končnimi uporabniki“ se opredeli v skladu z najbolj natančno metriko, ki jo sporoči podjetje, ki zagotavlja kakršne koli jedrne platformne storitve, in sicer:

a.

pri zbiranju podatkov o uporabi jedrnih platformnih storitev v okoljih, v katerih je potreben vpis ali prijava, naj bi bilo tveganje podvajanja na prvi pogled najmanjše, na primer v zvezi z vedenjem uporabnikov na napravah ali platformah. Zato podjetje predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev na podlagi okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, če ti podatki obstajajo;

b.

pri jedrnih platformnih storitvah, do katerih končni uporabniki dostopajo tudi izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, podjetje poleg tega predloži zbirne anonimizirane podatke o številu edinstvenih končnih uporabnikov zadevne jedrne platformne storitve na podlagi drugačne metrike, ki zajema tudi končne uporabnike izven okolij, v katerih je potreben vpis ali prijava, na primer naslovov internetnega protokola, identifikatorjev piškotkov ali drugih identifikatorjev, kot so oznake za radiofrekvenčno identifikacijo, pod pogojem, da so ti naslovi ali identifikatorji objektivno potrebni za zagotavljanje jedrnih platformnih storitev.

2.

Število „mesečno aktivnih končnih uporabnikov“ temelji na povprečnem številu mesečno aktivnih končnih uporabnikov v večjem delu poslovnega leta. S formulacijo „večji del poslovnega leta“ naj bi podjetju, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, omogočili, da v danem letu ne upošteva netipičnih vrednosti. Netipične vrednosti so vrednosti, ki se precej razlikujejo od normalnih in predvidljivih vrednosti. Primer takih netipičnih vrednosti bi lahko bil nepričakovan skok ali padec udejstvovanja uporabnikov, do katerega je prišlo v enem samem mesecu poslovnega leta. Vrednosti, povezane s pojavi, ki se ponavljajo vsako leto, kot so letne razprodaje, niso netipične vrednosti.

C.   „Aktivni poslovni uporabniki“

Število „edinstvenih uporabnikov“ v zvezi z „aktivnimi poslovnimi uporabniki“ se, kadar je ustrezno, določi na ravni računa, pri čemer vsak posamezni poslovni račun, ki je povezan z uporabo jedrne platformne storitve podjetja, predstavlja edinstvenega poslovnega uporabnika zadevne jedrne platformne storitve. Če se pojem „poslovni račun“ ne uporablja za dano jedrno platformno storitev, zadevno podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, število edinstvenih poslovnih uporabnikov določi s sklicevanjem na zadevno podjetje.

D.   „Predložitev informacij“

1.

Podjetje, ki na podlagi člena 3(3) Komisiji predloži informacije o številu aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na jedrno platformno storitev, je odgovorno za to, da so te informacije popolne in točne. V zvezi s tem velja naslednje:

a.

Podjetje je odgovorno za predložitev podatkov za zadevno jedrno platformno storitev, pri čemer se izogiba, da bi bilo preštetih premalo ali preveč aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov (na primer kadar uporabniki dostopajo do jedrnih platformnih storitev prek različnih platform ali naprav).

b.

Podjetje je odgovorno za zagotavljanje natančnih in jedrnatih pojasnil o metodologiji, uporabljeni za pridobitev informacij, in glede morebitnega tveganja za premalo ali preveč preštetih aktivnih končnih uporabnikov in aktivnih poslovnih uporabnikov na zadevno jedrno platformno storitev ter glede rešitev, sprejetih za obravnavo tega tveganja.

c.

Podjetje predloži podatke, ki temeljijo na drugačni metriki, kadar ima Komisija pomisleke glede točnosti podatkov, ki jih je predložilo podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve.

2.

Za izračun števila „aktivnih končnih uporabnikov“ in „aktivnih poslovnih uporabnikov“:

a.

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, jedrnih platformnih storitev, ki spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ne opredeli kot različnih predvsem na podlagi tega, ker se zagotavljajo z različnimi domenskimi imeni – najsi bodo vrhnje državne domene (ccTLD) ali generične vrhnje domene (gTLD) – ali na podlagi geografskih atributov;

b.

podjetje, ki zagotavlja jedrne platformne storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, uporabljajo za različne namene, četudi so ti končni uporabniki ali poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2;

c.

podjetje, ki zagotavlja jedrno platformno storitev oziroma storitve, kot različne jedrne platformne storitve šteje tiste, ki jih zadevno podjetje ponuja integrirano, vendar pa:

(i)

ne spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, ali

(ii)

jih njihovi končni uporabniki ali poslovni uporabniki ali oboji, četudi so ti končni uporabniki in poslovni uporabniki lahko isti in četudi spadajo v isto kategorijo jedrnih platformnih storitev na podlagi člena 2, točka 2, uporabljajo za različne namene.

E.   „Posebne opredelitve pojmov“

V spodnji tabeli so navedene posebne opredelitve pojmov „aktivni končni uporabniki“ in „aktivni poslovni uporabniki“ za posamezno jedrno platformno storitev.

Jedrne platformne storitve

Aktivni končni uporabniki

Aktivni poslovni uporabniki

Spletne posredniške storitve

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno posredniško storitev, na primer z aktivno prijavo, iskanjem, klikanjem ali drsnim premikanjem, ali so prek spletne posredniške storitve vsaj enkrat v mesecu opravili transakcijo.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so na seznamu spletne posredniške storitve imeli celo leto registriran vsaj en proizvod ali so med letom opravili transakcijo, ki jo je omogočila spletna posredniška storitev.

Spletni iskalniki

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni iskalnik, na primer z iskanjem.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov s poslovnimi spletišči (tj. spletišče, ki se uporablja v poslovne ali poklicne namene), ki jih je spletni iskalnik med letom indeksiral ali ki so del njegovega indeksa.

Spletne storitve družbenega mreženja

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletno storitev družbenega mreženja, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo ali komentiranjem.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vpisani na seznam podjetij ali imajo poslovni račun v spletni storitvi družbenega mreženja in so na kakršen koli način vsaj enkrat med letom uporabili storitev, na primer z aktivno prijavo, odprtjem strani, drsnim premikanjem, klikanjem, všečkanjem, iskanjem, objavo, komentiranjem ali uporabo njenih orodij za podjetja.

Storitve platform za souporabo videov

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili storitev platforme za souporabo videov, na primer s predvajanjem dela avdiovizualne vsebine, iskanjem ali nalaganjem avdiovizualne vsebine, zlasti videoposnetkov, ki jih ustvarijo uporabniki.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotovili vsaj eno avdiovizualno vsebino, ki je bila naložena ali predvajana v okviru storitve platforme za souporabo videov.

Medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali so v njej sodelovali.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat med letom uporabili poslovni račun ali kako drugače na kakršen koli način vzpostavili komunikacijo prek medosebne komunikacijske storitve, neodvisne od številke, ali v njej sodelovali, da bi neposredno komunicirali s končnim uporabnikom.

Operacijski sistemi

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili napravo z operacijskim sistemom, ki je bil aktiviran, posodobljen ali rabljen.

Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom objavili, posodobili ali ponudili vsaj eno programsko aplikacijo ali programsko opremo z uporabo programskega jezika ali kakršnih koli orodij za razvoj programske opreme v okviru operacijskega sistema oziroma ki kakor koli delujejo v operacijskem sistemu.

Virtualni pomočnik

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so na kakršen koli način vsaj enkrat v mesecu uporabili virtualnega pomočnika, na primer tako, da so ga aktivirali, zastavili vprašanje, dostopali do storitve z ukazom ali upravljali napravo za pametni dom.

Število edinstvenih razvijalcev, ki so med letom ponudili vsaj eno programsko aplikacijo za virtualnega pomočnika ali funkcionalnost, da bi bila obstoječa programska aplikacija dostopna prek virtualnega pomočnika.

Spletni brskalniki

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabili spletni brskalnik, na primer tako, da so v vrstico spletnega brskalnika za naslov URL vnesli vprašanje ali spletni naslov.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, do poslovnih spletišč katerih (tj. spletišč, ki se uporabljajo v poslovne ali poklicne namene) so vsaj enkrat med letom dostopali prek spletnega brskalnika ali ki so med letom ponudili vtičnik, razširitev ali dodatke, ki se uporabljajo v spletnem brskalniku.

Storitve računalništva v oblaku

Število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so vsaj enkrat v mesecu uporabljali storitve računalništva v oblaku zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku v zameno za kakršno koli plačilo, ne glede na to, ali se to plačilo izvede v istem mesecu ali ne.

Število edinstvenih poslovnih uporabnikov, ki so med letom zagotavljali kakršne koli storitve računalništva v oblaku, ki so gostovale v infrastrukturi oblaka zadevnega ponudnika storitev računalništva v oblaku.

Storitve spletnega oglaševanja

Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora:

število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu.

Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja):

število edinstvenih končnih uporabnikov, ki so bili vsaj enkrat v mesecu izpostavljeni oglasu, kar je sprožilo posredniško storitev oglaševanja.

Za lastniško prodajo oglaševalskega prostora:

število edinstvenih oglaševalcev, ki so med letom prikazali vsaj en oglas.

Za posredniške storitve oglaševanja (vključno z oglaševalskimi mrežami, oglaševalskimi izmenjavami in drugimi posredniškimi storitvami oglaševanja):

število edinstvenih poslovnih uporabnikov (vključno z oglaševalci, založniki ali drugimi posredniki), ki so med letom imeli interakcijo prek posredniške storitve oglaševanja ali so to storitev uporabljali.



whereas









keyboard_arrow_down