keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

1.   Povezani izdelki se zasnujejo in izdelujejo, povezane storitve pa zasnujejo in opravljajo tako, da so podatki iz izdelka in podatki iz povezane storitve, vključno z ustreznimi metapodatki, potrebnimi za razlago in uporabo teh podatkov, privzeto, enostavno, varno in brezplačno na voljo v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki ter so, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neposredno dostopni uporabniku.

2.   Pred sklenitvijo pogodbe o nakupu, najemu ali zakupu povezanega izdelka prodajalec, najemodajalec ali zakupodajalec, ki je lahko proizvajalec, uporabniku na jasen in razumljiv način zagotovi vsaj naslednje informacije:

3.   Pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju povezane storitve, ponudnik take povezane storitve uporabniku na jasen in razumljiv način zagotovi vsaj naslednje informacije:

1.   Imetnik podatkov na zahtevo uporabnika ali osebe, ki deluje v njegovem imenu, da na voljo tretji osebi takoj razpoložljive podatke ter ustrezne metapodatke potrebne za razlago in uporabo teh podatkov, brez nepotrebnega odlašanja ter enake kakovosti, kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno za uporabnika, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. Imetnik podatkov da podatke na voljo tretji osebi v skladu s členoma 8 in 9.

2.   Odstavek 1 se ne uporablja za takoj razpoložljive podatke v okviru preskušanja novih povezanih izdelkov, snovi ali postopkov, ki še niso dani na trg, razen če jih je tretji osebi pogodbeno dovoljeno uporabljati.

3.   Podjetje, imenovano za vratarja na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2022/1925, se ne šteje za upravičeno tretjo osebo na podlagi tega člena in zato:

4.   Za namene preverjanja, ali fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika ali tretjo osebo za namene odstavka 1, se od uporabnika ali tretje osebe ne zahteva nobenih informacij, razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij o dostopu tretje osebe do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvršitev zahteve tretje osebe za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

5.   Tretja oseba za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

6.   Imetnik podatkov ne sme uporabljati takoj razpoložljivih podatkov, da bi pridobil vpogled v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali uporabo s strani tretje osebe na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tretje osebe na trgih, na katerih je dejavna, razen če je tretja oseba dala dovoljenje za tako uporabo in ima tehnično možnost, da dovoljenje kadar koli enostavno prekliče.

7.   Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, da tretji osebi na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in so, kadar je ustrezno, izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive (EU) 2002/58.

8.   Če se imetnik podatkov in tretja oseba ne dogovorita o ureditvah za prenos podatkov, to ne ovira ali preprečuje uveljavljanja pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, zlasti pravice do prenosljivosti podatkov iz člena 20 navedene uredbe, in ne posega v uveljavljanje teh pravic.

9.   Poslovne skrivnosti se varujejo in se tretjim osebam razkrijejo le v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnitev namena, dogovorjenega med uporabnikom in tretjo osebo. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, vključno z ustreznimi metapodatki, in se s tretjo osebo dogovori o vseh ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, kot so na primer vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

10.   Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 9 tega člena ali kadar tretja oseba ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 9 tega člena, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in tretji osebi brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

11.   V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejela tretja oseba na podlagi odstavka 9 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži tretji osebi v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

12.   Brez poseganja v pravico tretje osebe, da kadar koli uveljavljajo pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko tretja oseba, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 10 in 11:

13.   Pravica iz odstavka 1 ne vpliva negativno na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov.

1.   Tretja oseba obdeluje podatke, ki so ji bili dani na voljo na podlagi člena 5, samo za namene in pod pogoji, dogovorjenimi z uporabnikom, ter ob upoštevanju prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kar zadeva osebne podatke. Tretja oseba izbriše podatke, ko niso več potrebni za dogovorjeni namen, razen če z uporabnikom ni bil sklenjen drugačen dogovor glede neosebnih podatkov.

2.   Tretja oseba:

1.   Kadar mora imetnik podatkov v okviru odnosov med podjetji dati podatke na voljo prejemniku podatkov na podlagi člena 5 ali na podlagi drugega veljavnega prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije, se s prejemnikom podatkov dogovori o ureditvi dajanja podatkov na voljo in to stori pod poštenimi, razumnimi in nediskriminatornimi pogoji ter na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2.   Pogodbeni pogoj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo ali odgovornostjo in pravnimi sredstvi za kršitev ali prenehanje obveznosti v zvezi s podatki ni zavezujoč, če predstavlja nepošteni pogodbeni pogoj smislu člena 13 ali če v škodo uporabnika izključuje uporabo pravic uporabnika iz poglavja II, od njih odstopa ali spreminja njihov učinek.

3.   Imetnik podatkov v zvezi z ureditvami dajanja podatkov na voljo ne diskriminira med primerljivimi kategorijami prejemnikov podatkov, vključno s partnerskimi podjetji ali povezanimi podjetji imetnika podatkov, kadar daje podatke na voljo. Kadar prejemnik podatkov meni, da so pogoji, pod katerimi so mu bili podatki dani na voljo, diskriminatorni, imetnik podatkov prejemniku podatkov na podlagi njegove utemeljene zahteve brez nepotrebnega odlašanja predloži informacije, ki dokazujejo, da ni bilo diskriminacije.

4.   Imetnik podatkov prejemniku podatkov ne sme dati podatkov na voljo – četudi na izključni osnovi – razen, kadar to zahteva uporabnik na podlagi poglavja II.

5.   Imetnikom podatkov in prejemnikom podatkov ni treba predložiti nobenih informacij, razen tistih, ki so potrebne za preverjanje skladnosti s pogodbenimi pogoji, dogovorjenimi za dajanje podatkov na voljo, ali izpolnjevanja njihovih obveznosti na podlagi te uredbe ali drugega veljavnega prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije.

6.   Če pravo Unije, vključno s členom 4(6) in členom 5(9) te uredbe, ali nacionalna zakonodaja, sprejeta v skladu s pravom Unije, ne določa drugače, obveznost dajanja podatkov na voljo prejemniku podatkov ne zavezuje k razkritju poslovnih skrivnosti.

1.   Ko gre za odnose med podjetji, je vsako nadomestilo, o katerem se dogovorita imetnik podatkov in prejemnik podatkov za dajanje podatkov na voljo, nediskriminatorno in razumno ter lahko vključuje maržo.

2.   Pri dogovoru o morebitnem nadomestilu, imetnik podatkov in prejemnik podatkov upoštevata zlasti:

3.   Nadomestilo iz odstavka 1 je lahko odvisno tudi od količine, oblike zapisa ali narave podatkov.

4.   Kadar je prejemnik podatkov mikro, malo ali srednje podjetje (MSP) ali neprofitna raziskovalna organizacija in kadar tak prejemnik podatkov nima partnerskih podjetij ali povezanih podjetij, ki ne štejejo za MSP, dogovorjeno nadomestilo ne presega stroškov iz odstavka 2, točka (a).

5.   Komisija sprejme smernice za izračun razumnega nadomestila, pri čemer upošteva svetovanje Evropskega odbora za podatkovne inovacije (EDIB) iz člena 42.

6.   Ta člen ne preprečuje, da bi drugo pravo Unije ali nacionalna zakonodaja, sprejeta v skladu s pravom Unije, izključevala nadomestilo za dajanje podatkov na voljo ali določala nižje nadomestilo.

7.   Imetnik podatkov prejemniku podatkov zagotovi dovolj podrobne informacije o določitvi podlage za izračun nadomestila, tako da lahko prejemnik podatkov oceni, ali so izpolnjene zahteve iz odstavkov 1 do 4.

1.   Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2.   Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3.   Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4.   Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5.   Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

6.   Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7.   Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8.   Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9.   Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10.   Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

11.   Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12.   Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13.   Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

1.   Imetnik podatkov lahko za preprečitev nepooblaščenega dostopa do podatkov, vključno z metapodatki, in za zagotovitev skladnosti s členi 4, 5, 6, 8 in 9 ter dogovorjenimi pogodbenimi pogoji za dajanje podatkov na voljo uporabi primerne ukrepe za tehnično zaščito, vključno s pametnimi pogodbami in šifriranjem. Taki ukrepi za tehnično zaščito niti ne diskriminirajo med prejemniki podatkov niti ne omejujejo pravice uporabnika, da pridobi kopijo podatkov, te prikliče, uporabi ali do njih dostopa, da jih zagotovi tretjim osebam na podlagi člena 5, ali katere koli pravice tretje osebe na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije. Uporabniki, tretje osebe in imetniki podatkov takih ukrepov za tehnično zaščito ne spremenijo ali odpravijo, razen če se s tem strinja imetnik podatkov.

2.   V okoliščinah iz odstavka 3 tretja oseba ali prejemnik podatkov brez nepotrebnega odlašanja izpolni zahteve imetnika podatkov in, kadar je ustrezno in kadar nista ista oseba, imetnika poslovne skrivnosti ali uporabnika, da:

3.   Odstavek 2 se uporablja, kadar je tretja oseba ali prejemnik podatkov:

4.   Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar uporabnik spremeni ali odpravi ukrepe za tehnično zaščito, ki jih uporablja imetnik podatkov, ali ne ohrani tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki jih je uporabnik sprejel v dogovoru z imetnikom podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnikom poslovnih skrivnosti, ter v zvezi s komur koli, ki je s kršitvijo prejel podatke od uporabnika, da bi ohranil poslovne skrivnosti.

5.   Kadar je prejemnik podatkov kršil člen 6(2), točka (a) ali (b), imajo uporabniki enake pravice kot imetniki podatkov iz odstavka 2 tega člena.

1.   Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

2.   Zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo Komisijo o svojih zahtevah.

3.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4.   Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5.   Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6.   Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

1.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke na podlagi zahteve, vložene na podlagi člena 14:

2.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka, organ Unije ali tretja oseba, ki prejme podatke na podlagi tega poglavja:

3.   Razkritje poslovnih skrivnosti organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije se zahteva le v obsegu, v katerem je nujno potrebno za doseganje namena zahteve na podlagi člena 15. V takem primeru imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, določi, kateri podatki se varujejo kot poslovne skrivnosti, vključno z ustreznimi metapodatki. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije pred razkritjem poslovne skrivnosti sprejme vse potrebne in ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za ohranitev zaupnosti poslovnih skrivnosti, po potrebi tudi uporabo vzorčnih pogodbenih pogojev, tehničnih standardov in kodeksov ravnanja.

4.   Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije je odgovoren za varnost podatkov, ki jih prejme.

1.   Pravice stranke in obveznosti ponudnika storitev obdelave podatkov glede zamenjave ponudnika takih storitev ali, kadar je ustrezno, prehoda na lokalno infrastrukturo IKT so jasno določene v pisni pogodbi. Ponudnik storitev obdelave podatkov da to pogodbo stranki na voljo še pred podpisom pogodbe na način, ki stranki omogoča, da pogodbo shrani in reproducira.

2.   Brez poseganja v Direktivo (EU) 2019/770, pogodba iz odstavka 1 tega člena vključuje vsaj:

3.   Pogodba iz odstavka 1, vključuje klavzule o tem, da lahko stranka uradno obvesti ponudnika storitev obdelave podatkov o svoji odločitvi, da bo po koncu najdaljšega odpovednega roka iz odstavka 2, točka (d), izvedla eno ali več od naslednjih dejanj:

4.   Kadar je obvezno najdaljše prehodno obdobje, kot je določeno v odstavku 2, točka (a), tehnično neizvedljivo, ponudnik storitev obdelave podatkov o tem uradno obvesti stranko v 14 delovnih dneh od vložitve zahteve za zamenjavo ponudnika ter tehnično neizvedljivost ustrezno utemelji in navede nadomestno prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od sedmih mesecev. V skladu z odstavkom 1 se v celotnem nadomestnem prehodnem obdobju zagotovi neprekinjenost storitev.

5.   Brez poseganja v odstavek 4, pogodba iz odstavka 1 vključuje klavzule, ki stranki zagotavljajo pravico, da prehodno obdobje enkrat podaljša za obdobje, ki se stranki zdi primernejše za lastne potrebe.

1.   Brez poseganja v odstavek 2 ali 3 ponudniki storitev obdelave podatkov sprejmejo vse ustrezne tehnične, organizacijske in pravne ukrepe, vključno s pogodbami, da preprečijo mednarodni prenos in dostop ter prenos in dostop državnih organov tretjih držav do neosebnih podatkov, ki se hranijo v Uniji, kadar bi bil tak prenos ali dostop v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice.

2.   Vsaka odločba ali sodba sodišča tretje države in odločba upravnega organa tretje države, ki od ponudnika storitev obdelave podatkov zahteva prenos ali zagotovitev dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, se prizna ali izvrši, na kateri koli način, le, če temelji na mednarodnem sporazumu, kot je pogodba o medsebojni pravni pomoči, ki velja med tretjo državo prosilko in Unijo, ali katerem koli takem sporazumu med tretjo državo prosilko in državo članico.

3.   Če mednarodnega sporazuma iz odstavka 2 ni in kadar je na ponudnika storitev obdelave podatkov naslovljena odločba ali sodba sodišča tretje države ali odločba upravnega organa tretje države o prenosu ali zagotovitvi dostopa do neosebnih podatkov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe in se hranijo v Uniji, naslovnik pa bi lahko zaradi spoštovanja take odločbe ravnal v nasprotju s pravom Unije ali nacionalnim pravom zadevne države članice, se temu organu tretje države taki podatki prenesejo ali omogoči dostop do njih le, kadar:

Naslovnik odločbe ali sodbe lahko zaprosi za mnenje ustrezno nacionalno telo ali organ, pristojen za mednarodno sodelovanje v pravnih zadevah, da bi ugotovil, ali so pogoji iz prvega pododstavka izpolnjeni, zlasti kadar meni, da bi se odločba lahko nanašala na poslovne skrivnosti in druge poslovno občutljive podatke ter na vsebino, zaščiteno s pravicami intelektualne lastnine, ali da bi prenos lahko povzročil deanonimizacijo. Zadevno nacionalno telo ali organ se lahko posvetuje s Komisijo. Če naslovnik meni, da bi odločba ali sodba lahko vplivala na interese nacionalne varnosti ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic, za mnenje zaprosi ustrezno nacionalno telo ali organ, da bi ugotovil, ali zahtevani podatki zadevajo nacionalne varnostne ali obrambne interese Unije ali njenih držav članic. Če naslovnik odgovora ne prejme v enem mesecu ali če tako telo ali organ meni, da pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, lahko na tej podlagi zavrne zahtevo za prenos neosebnih podatkov ali dostop do njih.

EDIB iz člena 42 svetuje in pomaga Komisiji pri pripravi smernic za ocenjevanje, ali so pogoji iz prvega pododstavka tega odstavka izpolnjeni.

4.   Če so izpolnjeni pogoji iz odstavka 2 ali 3, ponudnik storitev obdelave podatkov v odgovor na zahtevo da na voljo podatke v najmanjšem dovoljenem obsegu na podlagi razumne razlage te zahteve s strani ponudnika ali ustreznega nacionalnega telesa ali organa iz odstavka 3, drugi pododstavek.

5.   Ponudnik storitev obdelave podatkov imetnika podatkov obvesti o zahtevi upravnega organa tretje države za dostop do njegovih podatkov pred izpolnitvijo zadevne zahteve, razen kadar gre za zahtevo za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in dokler je to potrebno za ohranitev učinkovitosti dejavnosti preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj.

1.   Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.

2.   Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.

3.   Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.

4.   Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:

5.   Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:

Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;

6.   Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:

7.   Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.

8.   Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.

9.   Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

10.   Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.

11.   Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.

12.   Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

13.   Za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.

14.   Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.

15.   Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.

16.   Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.

1.   Komisija do 12. septembra 2028 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. Pri tem se zlasti ocenijo:

2.   Komisija do 12. septembra 2028 oceni to uredbo ter Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru predloži poročilo o glavnih ugotovitvah. V tej oceni je ocenjen vpliv členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, zlasti glede določanja cen za storitve obdelave podatkov, ki so na voljo v Uniji, in njihove raznolikosti, s posebnim poudarkom na ponudnikih, ki so MSP.

3.   Države članice Komisiji zagotovijo potrebne informacije za pripravo poročil iz odstavkov 1 in 2.

4.   Na podlagi poročil iz odstavkov 1 in 2 lahko Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu po potrebi predloži zakonodajni predlog za spremembo te uredbe.