Data Act 2023/2854 SL

(1)	„podatki“ pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsakega zbiranja takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka;

(2)	„metapodatki“ pomeni strukturiran opis vsebine ali uporabe podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov;

(3)	„osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(4)	„neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki;

(5)

„povezani izdelek“ pomeni stvar, ki pridobiva, ustvarja ali zbira podatke o svoji uporabi ali okolju in ki lahko sporoča podatke iz izdelka preko elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi ter katere glavna funkcija ni shranjevanje, obdelava ali posredovanje podatkov v imenu katere koli osebe razen uporabnika;

(6)

„povezana storitev“ pomeni digitalno storitev, razen elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s programsko opremo, ki je ob nakupu, najemu ali zakupu z izdelkom povezana tako, da brez nje povezani izdelek ne bi mogel opravljati ene ali več svojih funkcij, ali ki jo z izdelkom naknadno poveže proizvajalec ali tretja oseba, da obogati, posodobi ali prilagodi funkcionalnost povezanega izdelka;

(7)

„obdelava“ pomeni vsako operacijo ali niz operacij, ki se izvaja v zvezi s podatki ali nizi podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno dajanje na voljo, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje;

(8)

„storitev obdelave podatkov“ pomeni digitalno storitev, ki se zagotovi stranki in ki omogoča vseprisoten omrežni dostop na zahtevo do skupnega nabora nastavljivih, prožnih in prilagodljivih računalniških virov centralizirane, porazdeljene ali zelo porazdeljene narave ter se lahko zagotovi hitro in sprosti z minimalno količino upravljanja ali interakcije s ponudnikom storitve;

(9)	„ista vrsta storitve“ pomeni nabor storitev obdelave podatkov, ki imajo isti primarni cilj, model storitve obdelave podatkov in glavne funkcionalnosti;

(10)	„storitev posredovanja podatkov“ pomeni storitev posredovanja podatkov, kakor je opredeljena v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2022/868;

(11)	„posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kakor je naveden v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679;

(12)	„uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti povezani izdelek ali na katero so bile pogodbeno prenesene začasne pravice do uporabe tega povezanega izdelka ali ki prejema z njim povezane storitve;

(13)

„imetnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v skladu s to uredbo, veljavnim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije,, pravico ali obveznost uporabljati in dajati na voljo podatke, vključno, kadar je to pogodbeno dogovorjeno, s podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve, ki jih je priklical ali ustvaril med opravljanjem povezane storitve;

(14)

„prejemnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, razen uporabnika povezanega izdelka ali povezane storitve, ki ji imetnik podatkov da na voljo podatke, vključno s tretjo osebo na podlagi zahteve uporabnika, naslovljene na imetnika podatkov, ali v skladu s pravno obveznostjo na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije;

(15)	„podatki iz izdelka“ pomeni podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka, ki jih je proizvajalec zasnoval tako, da jih lahko uporabnik, imetnik podatkov ali tretja oseba, po potrebi pa tudi proizvajalec, prikliče prek elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi;

(16)

„podatki iz povezane storitve“ pomeni podatke, ki predstavljajo digitalizacijo uporabniških dejanj ali dogodkov, povezanih s povezanim izdelkom, ki jih uporabnik zabeleži namerno ali ki so ustvarjeni kot stranski produkt uporabnikovega delovanja med opravljanjem povezane storitve s strani ponudnika;

(17)	„takoj razpoložljivi podatki“ pomeni podatke iz izdelka in podatke iz povezane storitve, ki jih imetnik podatkov zakonito pridobi ali jih lahko zakonito pridobi iz povezanega izdelka ali z njim povezane storitve brez nesorazmernega napora, ki bi presegal enostavno operacijo;

(18)	„poslovna skrivnost“ pomeni poslovno skrivnost, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2016/943;

(19)	„imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni imetnika poslovne skrivnosti, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive (EU) 2016/943;

(20)	„oblikovanje profilov“ pomeni oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679;

(21)	„zagotavljanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo povezanega izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti za plačilo ali brezplačno;

(22)	„dajanje na trg“ pomeni prvo dajanje na voljo povezanega izdelka na trgu Unije;

(23)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(24)	„podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki v zvezi s pogodbami in praksami, za katere velja ta uredba, deluje za namene, ki so povezani z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(25)	„malo podjetje“ pomeni malo podjetje, kakor je opredeljeno v členu 2(2) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES;

(26)	„mikropodjetje“ pomeni mikropodjetje, kakor je opredeljeno v členu 2(3) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES;

(27)	„organi Unije“ pomeni organe, urade in agencije Unije, ustanovljene z akti oziroma na njihovi podlagi, sprejetimi na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, PDEU ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo;

(28)	„organ javnega sektorja“ pomeni nacionalne, regionalne ali lokalne organe držav članic, osebe javnega prava držav članic ali združenja, ki jih ustanovi eden ali več takih organov ali oseb;

(29)

„splošna nevarnost“ pomeni izjemne razmere, ki so časovno omejene, kot so izredne razmere v javnem zdravju, izredne razmere, ki so posledica naravnih nesreč, večje nesreče, ki jih povzroči človek, vključno z večjimi kibernetskimi incidenti, ki negativno vplivajo na prebivalstvo Unije, celotno prebivalstvo države članice ali njenega dela in ki bi lahko imele resne in trajne posledice za življenjske razmere ali gospodarsko stabilnost, finančno stabilnost ali znatno in takojšnje poslabšanje gospodarskih sredstev v Uniji ali zadevni državi članici ter ki so določene in uradno razglašene v skladu z ustreznimi postopki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava;

(30)	„stranka“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je sklenila pogodbeno razmerje s ponudnikom storitev obdelave podatkov z namenom uporabe ene ali več storitev obdelave podatkov;

(31)

„virtualni pomočniki“ pomeni programsko opremo, ki lahko obdeluje zahteve, naloge ali vprašanja, tudi tiste, ki temeljijo na avdioposnetkih, pisnih informacijah, kretnjah ali gibih, in ki na podlagi teh zahtev, nalog ali vprašanj zagotavlja dostop do drugih storitev ali nadzoruje funkcije povezanih izdelkov;

(32)	„digitalna sredstva“ pomeni elemente v digitalni obliki, vključno z aplikacijami, za katere ima stranka pravico do uporabe neodvisno od pogodbenega razmerja glede storitve obdelave podatkov, ki jo namerava zamenjati;

(33)	„lokalna infrastruktura IKT“ pomeni infrastrukturo IKT in računalniške vire, ki so v lasti, najemu ali zakupu stranke in se nahajajo v njenem podatkovnem centru ter jih upravlja stranka ali tretja oseba;

(34)

„zamenjava“ pomeni postopek, pri katerem sodelujejo izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov, stranka storitve obdelave podatkov in, kadar je ustrezno, ciljni ponudnik storitev obdelave podatkov, pri čemer stranka storitve obdelave podatkov z ene storitve obdelave podatkov preide na drugo storitev obdelave podatkov, ki je storitev iste vrste, ali drugo storitev, ki jo ponuja drug ponudnik storitev obdelave podatkov, ali na lokalno infrastrukturo IKT, pri čemer lahko postopek med drugim vključuje izvlečenje, pretvorbo in nalaganje podatkov;

(35)	„povračila za prenos podatkov“ pomeni pristojbine za prenos podatkov, ki se zaračunajo strankam za izvlečenje njihovih podatkov prek omrežja iz infrastrukture IKT ponudnika storitev obdelave podatkov v sistem drugega ponudnika ali v lokalno infrastrukturo IKT;

(36)

„povračila za zamenjavo“ pomeni povračila, ki niso standardne pristojbine za storitve ali kazni za predčasno odpoved, in jih ponudnik obdelave podatkov naloži stranki za dejanja, ki jih ta uredba zahteva za zamenjavo na sistem drugega ponudnika ali na lokalno infrastrukturo IKT, vključno s povračili za prenos podatkov;

(37)

„funkcionalna enakovrednost“ pomeni ponovno vzpostavitev minimalne ravni funkcionalnosti na podlagi podatkov stranke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev po postopku zamenjave, v okolju nove storitve obdelave podatkov, ki je storitev iste vrste, pri čemer ciljna storitev obdelave podatkov zagotavlja primerljiv rezultat kot odziv na isti vložek za skupno funkcijo, ki se stranki zagotavlja na podlagi pogodbe;

(38)

„podatki, ki jih je mogoče izvoziti“ pomeni, za namene členov 23 do 31 in člena 35, vhodne in izhodne podatke, tudi metapodatke, ki so ustvarjeni ali soustvarjeni neposredno ali posredno s strankino uporabo storitve obdelave podatkov ponudnikov storitev obdelave podatkov ali tretje osebe, pri čemer so izključena vsa sredstva ali podatki zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ali ki predstavljajo poslovno skrivnost;

(39)	„pametna pogodba“ pomeni računalniški program, ki se uporablja za samodejno izvajanje sporazuma ali njegovega dela, pri čemer se uporabi zaporedje elektronskih podatkovnih zapisov ter zagotovi njihova celovitost in točnost kronološkega zaporedja;

(40)	„interoperabilnost“ pomeni zmožnost dveh ali več podatkovnih prostorov ali komunikacijskih omrežij, sistemov, povezanih izdelkov, aplikacij, storitev obdelave podatkov ali komponent, da si izmenjujejo in uporabljajo podatke za izvajanje svojih funkcij;

(41)	„odprta specifikacija za interoperabilnost“ pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki je namenjena za doseganje interoperabilnosti med storitvami obdelave podatkov;

(42)	„skupne specifikacije“ pomeni dokument, ki ni standard ter vsebuje tehnične rešitve, s katerimi je možno izpolnjevanje nekaterih zahtev in obveznosti, določenih s to uredbo;

(43)	„harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1025/2012;

POGLAVJE II

SOUPORABA PODATKOV MED PODJETJI IN POTROŠNIKI TER MED PODJETJI

Člen 3

Obveznost, da se uporabniku zagotovi dostop do podatkov iz izdelka in podatkov iz povezane storitve

1. Povezani izdelki se zasnujejo in izdelujejo, povezane storitve pa zasnujejo in opravljajo tako, da so podatki iz izdelka in podatki iz povezane storitve, vključno z ustreznimi metapodatki, potrebnimi za razlago in uporabo teh podatkov, privzeto, enostavno, varno in brezplačno na voljo v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki ter so, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neposredno dostopni uporabniku.

2. Pred sklenitvijo pogodbe o nakupu, najemu ali zakupu povezanega izdelka prodajalec, najemodajalec ali zakupodajalec, ki je lahko proizvajalec, uporabniku na jasen in razumljiv način zagotovi vsaj naslednje informacije:

(a)	vrsta, oblika zapisa in ocenjena količina podatkov iz izdelka, ki jih povezani izdelek lahko ustvari;

(b)	ali je povezani izdelek sposoben neprekinjeno in v realnem času ustvarjati podatke;

(c)	ali je povezani izdelek sposoben shraniti podatke na napravi ali na oddaljenem strežniku, po potrebi vključno s predvidenim trajanjem hrambe;

(d)	kako lahko uporabnik dostopa do podatkov, jih prikliče ali po potrebi izbriše, vključno s tehničnimi sredstvi, s katerimi se lahko to izvede, ter pogoji uporabe in kakovost storitve.

3. Pred sklenitvijo pogodbe o opravljanju povezane storitve, ponudnik take povezane storitve uporabniku na jasen in razumljiv način zagotovi vsaj naslednje informacije:

(a)

narava, ocenjena količina in pogostost zbiranja podatkov iz izdelka, ki naj bi jih pridobil potencialni imetnik podatkov, po potrebi pa tudi ureditve, kako lahko uporabnik dostopa do teh podatkov ali jih prikliče, vključno z ureditvijo potencialnega imetnika podatkov glede shranjevanja in trajanja hrambe podatkov;

(b)	narava in ocenjena količina podatkov o povezani storitvi, ki bodo ustvarjeni, ter ureditve, kako lahko uporabnik dostopa do teh podatkov ali jih prikliče, vključno z ureditvijo potencialnega imetnika podatkov glede shranjevanja in trajanja hrambe podatkov;

(c)	ali potencialni imetnik podatkov pričakuje, da bo sam uporabljal takoj razpoložljive podatke, in za katere namene naj bi se ti podatki uporabljali ter ali namerava dovoliti eni ali več tretjim osebam, da uporabljajo podatke za namene dogovorjene z uporabnikom;

(d)	identiteta potencialnega imetnika podatkov, kot na primer firma in geografski naslov, na katerem ima sedež, ter po potrebi drugih oseb, ki obdelujejo podatke;

(e)	komunikacijska sredstva, ki omogočajo hitro navezavo stika s potencialnim imetnikom podatkov in učinkovito komuniciranje z njim;

(f)	kako lahko uporabnik zahteva, da se podatki dajo v souporabo tretji osebi in kako lahko po potrebi zaustavi souporabo podatkov;

(g)	pravica uporabnika, da pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, vloži pritožbo zaradi domnevne kršitve katere koli določbe tega poglavja;

(h)	ali je potencialni imetnik podatkov tudi imetnik poslovnih skrivnosti, vsebovanih v podatkih, ki so dostopni iz povezanega izdelka ali se bodo ustvarili med opravljanjem povezane storitve in kadar potencialni imetnik podatkov ni imetnik poslovne skrivnosti, identiteta imetnika poslovne skrivnosti;

(i)	trajanje pogodbe med uporabnikom in potencialnim imetnikom podatkov ter ureditve za odpoved take pogodbe.

Člen 4

Pravice in obveznosti uporabnikov in imetnikov podatkov glede dostopa, uporabe in dajanja na voljo podatkov iz izdelka in podatkov iz povezane storitve

1. Kadar uporabnik ne more neposredno dostopati do podatkov iz povezanega izdelka ali povezane storitve, mu imetniki podatkov omogočijo dostop do takoj razpoložljivih podatkov ter ustreznih metapodatkov potrebnih za razlago in uporabo teh podatkov, in sicer brez nepotrebnega odlašanja ter v enaki kakovosti kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. To se opravi na podlagi enostavne zahteve po elektronski poti, kadar je to tehnično izvedljivo.

2. Uporabniki in imetniki podatkov se lahko pogodbeno dogovorijo o omejitvi ali prepovedi dostopa do podatkov, njihove uporabe ali nadaljnje souporabe, če bi lahko takšna obdelava ogrozila varnostne zahteve glede povezanega izdelka, kot so določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, in imela resen škodljiv učinek na zdravje, varnost ali zaščito fizičnih oseb. Sektorski organi lahko uporabnikom in imetnikom podatkov v zvezi s tem zagotovijo tehnično strokovno znanje. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega člena, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

3. Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik v zvezi s katerim koli sporom z imetnikom podatkov v zvezi s pogodbenimi omejitvami ali prepovedmi iz odstavka 2:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

4. Imetniki podatkov ne otežijo neupravičeno uveljavljanja izbir ali pravic uporabnika iz tega člena, tudi ne tako, da bi na pristranski način ponujali uporabniku izbire ali omejevali ali ovirali avtonomijo odločanje ali izbire uporabnika prek strukture, zasnove, funkcije ali načina delovanja uporabniškega digitalnega vmesnika ali njegovega dela.

5. Za namene preverjanja ali fizična oziroma pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika za namene odstavka 1, imetnik podatkov od te osebe ne zahteva nobenih informacij razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij, zlasti nobenih podatkov iz dnevniške datoteke, o uporabnikovem dostopu do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvedbo uporabnikove zahteve za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

6. Poslovne skrivnosti se varujejo in se razkrijejo le, kadar imetnik podatkov in uporabnik pred razkritjem sprejmeta vse potrebne ukrepe za ohranitev njihove zaupnosti, zlasti v zvezi s tretjimi osebami. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, tudi v ustreznih metapodatkih, in se z uporabnikom dogovori o sorazmernih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, zlasti v odnosu do tretjih oseb, kot so vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

7. Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 6 ali če uporabnik ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 6, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in uporabniku brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

8. V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejel uporabnik na podlagi odstavka 6 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži uporabniku v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

9. Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 7 in 8:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu, ki brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali in pod katerimi pogoji naj bi se souporaba podatkov začela ali nadaljevala, ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

10. Podatkov, pridobljenih na podlagi zahteve iz odstavka 1, uporabnik ne sme uporabiti za razvoj povezanega izdelka, ki konkurira povezanemu izdelku, iz katerega podatki izvirajo, niti jih v ta namen ne da v souporabo tretji osebi, poleg tega pa teh podatkov ne sme uporabiti za pridobivanje vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode proizvajalca ali, kadar je ustrezno, imetnika podatkov.

11. Uporabnik za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

12. Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, zagotovi imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, uporabniku na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga za obdelavo na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in, kadar je ustrezno, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES.

13. Imetnik podatkov uporablja takoj razpoložljive podatke, ki so neosebni podatki, le na podlagi pogodbe z uporabnikom. Imetnik podatkov takih podatkov ne uporablja za to, da bi pridobil vpogled v uporabnikov gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode, ali njegovo uporabo, na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tega uporabnika na trgih, na katerih je dejaven.

14. Imetniki podatkov neosebnih podatkov iz izdelka ne dajejo na voljo tretjim osebam za komercialne ali nekomercialne namene, razen za izpolnitev njihove pogodbe z uporabnikom. Kadar je ustrezno, imetniki podatkov tretje osebe pogodbeno zavežejo, da podatkov, ki so jih prejeli od njih, ne dajo v nadaljnjo souporabo.

Člen 5

Pravica uporabnika do souporabe podatkov s tretjimi osebami

1. Imetnik podatkov na zahtevo uporabnika ali osebe, ki deluje v njegovem imenu, da na voljo tretji osebi takoj razpoložljive podatke ter ustrezne metapodatke potrebne za razlago in uporabo teh podatkov, brez nepotrebnega odlašanja ter enake kakovosti, kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno za uporabnika, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. Imetnik podatkov da podatke na voljo tretji osebi v skladu s členoma 8 in 9.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za takoj razpoložljive podatke v okviru preskušanja novih povezanih izdelkov, snovi ali postopkov, ki še niso dani na trg, razen če jih je tretji osebi pogodbeno dovoljeno uporabljati.

3. Podjetje, imenovano za vratarja na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2022/1925, se ne šteje za upravičeno tretjo osebo na podlagi tega člena in zato:

(a)	od uporabnika na noben način ne zahteva ali ga komercialno spodbuja, niti z dajanjem denarnega ali katerega koli drugega nadomestila, da za eno od njegovih storitev da na voljo podatke, ki jih je uporabnik pridobil na podlagi zahteve iz člena 4(1);

(b)	od uporabnika ne zahteva ali ga komercialno spodbuja, da od imetnika podatkov zahteva, da da podatke na voljo eni od njegovih storitev na podlagi odstavka 1 tega člena;

(c)	od uporabnika ne prejema podatkov, ki jih je uporabnik pridobil na podlagi zahteve iz člena 4(1).

4. Za namene preverjanja, ali fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika ali tretjo osebo za namene odstavka 1, se od uporabnika ali tretje osebe ne zahteva nobenih informacij, razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij o dostopu tretje osebe do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvršitev zahteve tretje osebe za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

5. Tretja oseba za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

6. Imetnik podatkov ne sme uporabljati takoj razpoložljivih podatkov, da bi pridobil vpogled v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali uporabo s strani tretje osebe na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tretje osebe na trgih, na katerih je dejavna, razen če je tretja oseba dala dovoljenje za tako uporabo in ima tehnično možnost, da dovoljenje kadar koli enostavno prekliče.

7. Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, da tretji osebi na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in so, kadar je ustrezno, izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive (EU) 2002/58.

8. Če se imetnik podatkov in tretja oseba ne dogovorita o ureditvah za prenos podatkov, to ne ovira ali preprečuje uveljavljanja pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, zlasti pravice do prenosljivosti podatkov iz člena 20 navedene uredbe, in ne posega v uveljavljanje teh pravic.

9. Poslovne skrivnosti se varujejo in se tretjim osebam razkrijejo le v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnitev namena, dogovorjenega med uporabnikom in tretjo osebo. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, vključno z ustreznimi metapodatki, in se s tretjo osebo dogovori o vseh ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, kot so na primer vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

10. Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 9 tega člena ali kadar tretja oseba ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 9 tega člena, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in tretji osebi brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

11. V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejela tretja oseba na podlagi odstavka 9 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži tretji osebi v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

12. Brez poseganja v pravico tretje osebe, da kadar koli uveljavljajo pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko tretja oseba, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 10 in 11:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu, ki brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali in pod katerimi pogoji naj bi se souporaba podatkov začela ali nadaljevala, ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

13. Pravica iz odstavka 1 ne vpliva negativno na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov.

Člen 6

Obveznosti tretjih oseb, ki prejmejo podatke na zahtevo uporabnika

1. Tretja oseba obdeluje podatke, ki so ji bili dani na voljo na podlagi člena 5, samo za namene in pod pogoji, dogovorjenimi z uporabnikom, ter ob upoštevanju prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov, vključno s pravicami posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kar zadeva osebne podatke. Tretja oseba izbriše podatke, ko niso več potrebni za dogovorjeni namen, razen če z uporabnikom ni bil sklenjen drugačen dogovor glede neosebnih podatkov.

2. Tretja oseba:

(a)

ne oteži neupravičeno uveljavljanja izbir ali pravic uporabnika iz člena 5 in tega člena, tudi ne tako, da bi na pristranski način uporabniku ponujala različne izbire ali ga silila, zavajala ali manipulirala z njim, ali pa z omejevanjem ali oviranjem avtonomije, odločanja ali izbire uporabnika, tudi ne prek digitalnega vmesnika uporabnika ali njegovega dela;

(b)	ne glede na člen 22(2), točki (a) in (c), Uredbe (EU) 2016/679, prejetih podatkov ne uporablja za oblikovanje profilov, razen če je to potrebno za opravljanje storitve, ki jo je zahteval uporabnik;

(c)	prejetih podatkov ne daje na voljo drugi tretji osebi, razen če so podatki dani na voljo na podlagi pogodbe z uporabnikom in če druga tretja oseba sprejme vse potrebne ukrepe, o katerih se dogovorita imetnik podatkov in tretja oseba, da se ohrani zaupnost poslovnih skrivnosti;

(d)	prejetih podatkov ne daje na voljo podjetju, imenovanemu za vratarja na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2022/1925;

(e)

prejetih podatkov ne uporablja za razvoj izdelka, ki konkurira povezanemu izdelku, iz katerega izvirajo podatki ali jih v ta namen daje v souporabo drugi tretji osebi; tretje osebe neosebnih podatkov iz izdelka ali podatkov iz povezane storitve, ki so jim bili dani na voljo, tudi ne uporabljajo za to, da bi pridobile vpogled v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode imetnika podatkov ali njegovo uporabo;

(f)	prejetih podatkov ne uporablja na način, ki negativno vpliva na varnost povezanega izdelka ali povezane storitve;

(g)	ne zanemari posebnih ukrepov, dogovorjenih z imetnikom podatkov ali imetnikom poslovnih skrivnosti na podlagi člena 5(9), in ne ogroža zaupnosti poslovnih skrivnosti;

(h)	uporabniku, ki je potrošnik, ne preprečuje, tudi ne na podlagi pogodbe, da bi podatke, ki jih prejme, dal na voljo drugim osebam.

Člen 10

Reševanje sporov

1. Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2. Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3. Za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4. Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5. Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen ter mora sprejemati odločitve v skladu z jasnim, nediskriminatornim in pravičnim poslovnikom;

(b)	ima potrebno strokovno znanje, zlasti v zvezi z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno z nadomestilom, ter o dajanju podatkov na voljo na pregleden način, kar mu omogoča, da učinkovito določi te pogoje;

(c)	je enostavno dostopen preko elektronske komunikacijske tehnologije;

(d)	je sposoben sprejemati odločitve hitro, učinkovito in stroškovno ugodno v vsaj enem uradnem jeziku Unije.

6. Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7. Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8. Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9. Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10. Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

(a)	združene rezultate sporov;

(b)	povprečno trajanje reševanja sporov;

(c)	najpogostejše razloge za spore.

11. Za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12. Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13. Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

Člen 11

Ukrepi za tehnično zaščito o nepooblaščeni uporabi ali razkritju podatkov

1. Imetnik podatkov lahko za preprečitev nepooblaščenega dostopa do podatkov, vključno z metapodatki, in za zagotovitev skladnosti s členi 4, 5, 6, 8 in 9 ter dogovorjenimi pogodbenimi pogoji za dajanje podatkov na voljo uporabi primerne ukrepe za tehnično zaščito, vključno s pametnimi pogodbami in šifriranjem. Taki ukrepi za tehnično zaščito niti ne diskriminirajo med prejemniki podatkov niti ne omejujejo pravice uporabnika, da pridobi kopijo podatkov, te prikliče, uporabi ali do njih dostopa, da jih zagotovi tretjim osebam na podlagi člena 5, ali katere koli pravice tretje osebe na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije. Uporabniki, tretje osebe in imetniki podatkov takih ukrepov za tehnično zaščito ne spremenijo ali odpravijo, razen če se s tem strinja imetnik podatkov.

2. V okoliščinah iz odstavka 3 tretja oseba ali prejemnik podatkov brez nepotrebnega odlašanja izpolni zahteve imetnika podatkov in, kadar je ustrezno in kadar nista ista oseba, imetnika poslovne skrivnosti ali uporabnika, da:

(a)	izbriše podatke, ki jih je dal na voljo imetnik podatkov, in vse njihove kopije;

(b)

preneha proizvajati, ponujati ali dajati na trg ali uporabljati blago, izpeljane podatke ali storitve, proizvedene na podlagi znanja, pridobljenega s takimi podatki, ali uvažati, izvažati ali shranjevati blago, ki predstavlja kršitev pravic, v te namene in uniči blago, ki predstavlja kršitev pravic, kadar obstaja resno tveganje, da bo nezakonita uporaba teh podatkov povzročila občutno škodo imetniku podatkov, imetniku poslovne skrivnosti ali uporabniku, ali kadar takšen ukrep ni nesorazmeren glede na interese imetnika podatkov, imetnika poslovne skrivnosti ali uporabnika;

(c)	obvesti uporabnika o nepooblaščeni uporabi ali razkritju podatkov ter o sprejetih ukrepih za prekinitev nepooblaščene uporabe ali razkritja podatkov;

(d)	nadomesti škodo osebi, ki je utrpela zlorabo ali razkritje takih podatkov, do katerih se je dostopalo nezakonito ali ki so se uporabljali nezakonito.

3. Odstavek 2 se uporablja, kadar je tretja oseba ali prejemnik podatkov:

(a)	zato, da bi pridobil podatke, imetniku podatkov dal napačne informacije, uporabil goljufiva ali prisilna sredstva ali zlorabil vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov;

(b)	podatke, ki so bili dani na voljo, uporabil za nepooblaščene namene, tudi za razvoj konkurenčnega povezanega izdelka v smislu člena 6(2), točka (e);

(c)	nezakonito razkril podatke drugi osebi;

(d)	ni ohranil tehničnih in organizacijskih ukrepov, dogovorjenih na podlagi člena 5(9), ali

(e)	spremenil ali odpravil ukrepe za tehnično zaščito, ki jih je uporabil imetnik na podlagi odstavka 1 tega člena, brez dogovora z imetnikom podatkov.

4. Odstavek 2 se uporablja tudi, kadar uporabnik spremeni ali odpravi ukrepe za tehnično zaščito, ki jih uporablja imetnik podatkov, ali ne ohrani tehničnih in organizacijskih ukrepov, ki jih je uporabnik sprejel v dogovoru z imetnikom podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnikom poslovnih skrivnosti, ter v zvezi s komur koli, ki je s kršitvijo prejel podatke od uporabnika, da bi ohranil poslovne skrivnosti.

5. Kadar je prejemnik podatkov kršil člen 6(2), točka (a) ali (b), imajo uporabniki enake pravice kot imetniki podatkov iz odstavka 2 tega člena.

Člen 19

Obveznosti organov javnega sektorja, Komisije, Evropske centralne banke in organov Unije

1. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, ki je prejel podatke na podlagi zahteve, vložene na podlagi člena 14:

(a)	podatkov ne uporablja na način, ki ni združljiv z namenom, za katerega so bili zahtevani;

(b)	izvede tehnične in organizacijske ukrepe, ki ohranjajo zaupnost in celovitost zahtevanih podatkov ter varnost prenosov podatkov, zlasti osebnih podatkov, ter varujejo pravice in svoboščine posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki;

(c)

izbriše podatke takoj, ko niso več potrebni za navedeni namen, ter brez nepotrebnega odlašanja obvesti imetnika podatkov in posameznike ali organizacije, ki so prejeli podatke na podlagi člena 21(1), da so bili podatki izbrisani, razen če je treba v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom o dostopu javnosti do dokumentov v okviru obveznosti glede preglednosti podatke arhivirati.

2. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka, organ Unije ali tretja oseba, ki prejme podatke na podlagi tega poglavja:

(a)	ne uporablja podatkov ali vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in načine proizvodnje ali delovanja imetnika podatkov za razvoj ali izboljšanje povezanega izdelka ali povezane storitve, ki konkurira povezanemu izdelku ali povezani storitvi imetnika podatkov;

(b)	ne deli podatkov z drugo tretjo osebo za katerega koli od namenov iz točke (a).

3. Razkritje poslovnih skrivnosti organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije se zahteva le v obsegu, v katerem je nujno potrebno za doseganje namena zahteve na podlagi člena 15. V takem primeru imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, določi, kateri podatki se varujejo kot poslovne skrivnosti, vključno z ustreznimi metapodatki. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije pred razkritjem poslovne skrivnosti sprejme vse potrebne in ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe za ohranitev zaupnosti poslovnih skrivnosti, po potrebi tudi uporabo vzorčnih pogodbenih pogojev, tehničnih standardov in kodeksov ravnanja.

4. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije je odgovoren za varnost podatkov, ki jih prejme.

Člen 25

Pogodbeni pogoji za zamenjavo

1. Pravice stranke in obveznosti ponudnika storitev obdelave podatkov glede zamenjave ponudnika takih storitev ali, kadar je ustrezno, prehoda na lokalno infrastrukturo IKT so jasno določene v pisni pogodbi. Ponudnik storitev obdelave podatkov da to pogodbo stranki na voljo še pred podpisom pogodbe na način, ki stranki omogoča, da pogodbo shrani in reproducira.

2. Brez poseganja v Direktivo (EU) 2019/770, pogodba iz odstavka 1 tega člena vključuje vsaj:

(a)

klavzule, ki stranki omogočajo, da na zahtevo preide na storitev obdelave podatkov, ki jo ponuja drug ponudnik storitev obdelave podatkov, ali da vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva prenese v lokalno infrastrukturo IKT, brez nepotrebnega odlašanja in v vsakem primeru najpozneje v roku obveznega najdaljšega prehodnega obdobja 30 koledarskih dni, ki se začne po najdaljšem odpovednem roku iz točke (d), v katerem je pogodba o storitvah še naprej veljavna in v katerem ponudnik storitev obdelave podatkov:

(i)	v postopku zamenjave razumno pomaga stranki in tretjim osebam, ki jih je stranka pooblastila;

(ii)	deluje s potrebno skrbnostjo, da ohrani neprekinjeno poslovanje ter še naprej zagotavlja funkcije ali storitve na podlagi pogodbe;

(iii)

zagotovi jasne informacije o znanih tveganjih za neprekinjeno zagotavljanje funkcij ali storitev s strani izvornega ponudnika storitev obdelave podatkov;

(iv)	zagotovi, da je med celotnim postopkom zamenjave ohranjena visoka raven varnosti, zlasti varnost podatkov med njihovim prenosom in nadaljnja varnost podatkov med obdobjem priklica, določenim v točki (g), v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom;

(b)	obveznost ponudnika storitev obdelave podatkov, da podpira izhodno strategijo stranke, relevantno za pogodbene storitve, vključno z zagotavljanjem vseh ustreznih informacij;

(c)

klavzulo, ki določa, da se šteje, da je pogodba odpovedana, in da je treba stranko uradno obvestiti o odpovedi v enem od naslednjih primerov:

(i)	kadar je ustrezno, po uspešnem zaključku postopka zamenjave;

(ii)	po koncu najdaljšega odpovednega roka iz odstavka (d), kadar stranka po odpovedi storitve noče izvesti zamenjave, temveč hoče izbrisati svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva;

(d)	najdaljši odpovedni rok za začetek postopka zamenjave, ki ni daljši od dveh mesecev;

(e)	izčrpno specifikacijo vseh kategorij podatkov in digitalnih sredstev, ki jih je mogoče prenesti med postopkom zamenjave, vključno vsaj z vsemi podatki, ki jih je mogoče izvoziti;

(f)

izčrpno specifikacijo kategorij podatkov, specifičnih za notranje delovanje ponudnikove storitve obdelave podatkov, ki jih je treba izvzeti iz podatkov, ki jih je mogoče izvoziti na podlagi točke (e) tega odstavka, kadar obstaja tveganje, da bodo kršene poslovne skrivnosti ponudnika, če tako izvzetje ne ovira ali povzroča zamud pri postopku zamenjave iz člena 23;

(g)	najkrajše obdobje za priklic podatkov, ki traja vsaj 30 koledarskih dni in se začne po koncu prehodnega obdobja, o katerem sta se dogovorila stranka in ponudnik storitev obdelave podatkov v skladu s točko (a) tega odstavka in odstavkom 4;

(h)

klavzulo, ki jamči, da bodo po poteku obdobja priklica iz točke (g) oziroma po poteku drugega dogovorjenega obdobja na dan, ki je poznejši od dneva poteka obdobja priklica iz točke (g), v celoti izbrisani vsi podatki, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva, ki jih je stranka ustvarila neposredno ali ki neposredno zadevajo stranko, pod pogojem, da je bil postopek zamenjave uspešno zaključen;

(i)	povračila za zamenjavo, ki jih lahko zaračunajo ponudniki storitev obdelave podatkov v skladu s členom 29.

3. Pogodba iz odstavka 1, vključuje klavzule o tem, da lahko stranka uradno obvesti ponudnika storitev obdelave podatkov o svoji odločitvi, da bo po koncu najdaljšega odpovednega roka iz odstavka 2, točka (d), izvedla eno ali več od naslednjih dejanj:

(a)	ponudnika zamenjala za drugega ponudnika storitev obdelave podatkov, pri čemer stranka zagotovi potrebne podatke o tem ponudniku;

(b)	prešla na lokalno infrastrukturo IKT;

(c)	izbrisala svoje podatke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalna sredstva.

4. Kadar je obvezno najdaljše prehodno obdobje, kot je določeno v odstavku 2, točka (a), tehnično neizvedljivo, ponudnik storitev obdelave podatkov o tem uradno obvesti stranko v 14 delovnih dneh od vložitve zahteve za zamenjavo ponudnika ter tehnično neizvedljivost ustrezno utemelji in navede nadomestno prehodno obdobje, ki ne sme biti daljše od sedmih mesecev. V skladu z odstavkom 1 se v celotnem nadomestnem prehodnem obdobju zagotovi neprekinjenost storitev.

5. Brez poseganja v odstavek 4, pogodba iz odstavka 1 vključuje klavzule, ki stranki zagotavljajo pravico, da prehodno obdobje enkrat podaljša za obdobje, ki se stranki zdi primernejše za lastne potrebe.

Člen 29

Postopna odprava povračil za zamenjavo

1. Od 12. januarja 2027 ponudniki storitev obdelave podatkov stranki v postopku zamenjave ne zaračunavajo nobenih povračil za zamenjavo.

2. Od 11. januarja 2024 do 12. januarja 2027 lahko ponudniki storitev obdelave podatkov stranki v postopku zamenjave zaračunavajo nižja povračila za zamenjavo.

3. Nižja povračila za zamenjavo iz odstavka 2 ne presegajo stroškov, ki nastanejo ponudniku storitev obdelave podatkov in so neposredno povezani z zadevnim postopkom zamenjave.

4. Ponudniki storitev obdelave podatkov potencialni stranki pred sklenitvijo pogodbe z njo zagotovijo jasne informacije o standardnih pristojbinah za storitve in kaznih za predčasno odpoved, ki se lahko zaračunajo, pa tudi o nižjih povračilih za zamenjavo, ki se lahko zaračunajo v obdobju iz odstavka 2.

5. Kadar je ustrezno, ponudniki storitev obdelave podatkov stranki zagotovijo informacije o storitvah obdelave podatkov, povezanih z zelo zapleteno ali drago zamenjavo ali kjer zamenjave ni mogoče opraviti brez večjega poseganja v podatke, digitalna sredstva ali storitveno arhitekturo.

6. Kadar je ustrezno, dajo ponudniki storitev obdelave podatkov informacije iz odstavkov 4 in 5 strankam na voljo tako, da jih javno objavijo na posebnem razdelku na svojem spletnem mestu ali na drug enostavno dostopen način.

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe z uvedbo mehanizma spremljanja, s katerim bo spremljala povračila za zamenjavo, ki jih na trgu zaračunavajo ponudniki storitev obdelave podatkov, ter tako zagotovila, da bodo povračila za zamenjavo na podlagi odstavkov 1 in 2 tega člena odpravljena in zmanjšana v rokih iz navedenih odstavkov.

Člen 30

Tehnični vidiki zamenjave

1. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki zadevajo prožne in prilagodljive računalniške vire, omejene na infrastrukturne elemente, kot so strežniki, omrežja in virtualni viri, potrebni za upravljanje infrastrukture, toda ki ne zagotavljajo dostopa do operativnih storitev, programske opreme in aplikacij, ki se shranjujejo, kako drugače obdelujejo ali uporabljajo na teh infrastrukturnih elementih, v skladu s členom 27 sprejmejo vse razumne ukrepe v svoji moči, da stranki po prehodu na storitev, ki zajema isto vrsto storitve, olajšajo doseganje funkcionalne enakovrednosti pri uporabi ciljne storitve obdelave podatkov. Izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov olajša postopek zamenjave z zagotavljanjem zmogljivosti, ustreznih informacij, dokumentacije, tehnične podpore in, kadar je ustrezno, potrebnih orodij.

2. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedeni v odstavku 1, dajo odprte vmesnike v enakem obsegu in brezplačno na voljo vsem svojim strankam in zadevnim ciljnim ponudnikom storitev obdelave podatkov ter tako olajšajo postopek zamenjave. Ti vmesniki vključujejo dovolj informacij o zadevni storitvi, da omogočijo razvoj programske opreme za komuniciranje s storitvami za namene prenosljivosti in interoperabilnosti podatkov.

3. Za storitve obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, ponudniki storitev obdelave podatkov zagotovijo združljivost s skupnimi specifikacijami, utemeljenimi na odprtih specifikacijah za interoperabilnost ali harmoniziranih standardih za interoperabilnost, vsaj 12 mesecev po objavi sklicev na navedene skupne specifikacije ali harmonizirane standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov, ki sledi objavi osnovnih izvedbenih aktov v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 35(8).

4. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, posodabljajo spletni register iz člena 26, točka (b), v skladu s svojimi obveznostmi iz odstavka 3 tega člena.

5. Ob zamenjavi med storitvami iste vrste, za katere skupne specifikacije ali harmonizirani standardi za interoperabilnost iz odstavka 3 tega člena niso bili objavljeni v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v skladu s členom 35(8), ponudnik storitev obdelave podatkov na zahtevo stranke izvozi vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki.

6. Od ponudnikov storitev obdelave podatkov se ne zahteva, da razvijejo nove tehnologije ali storitve ali razkrijejo ali prenesejo digitalna sredstva, ki so zaščitena s pravicami intelektualne lastnine ali predstavljajo poslovne skrivnosti, stranki ali drugemu ponudniku storitev obdelave podatkov ali ogrožajo varnost stranke ali ponudnika ali celovitost storitve.

Člen 33

Bistvene zahteve glede interoperabilnosti podatkov, mehanizmov in storitev za souporabo podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov

1. Udeleženci v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem, izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve za olajšanje interoperabilnosti podatkov ter mehanizmov in storitev souporabe podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki so interoperabilni okviri za specifični namen ali sektor ali medsektorski interoperabilni okviri skupnih standardov in praks za dajanje v souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim za razvoj novih izdelkov in storitev, znanstvenih raziskav ali pobud civilne družbe:

(a)	vsebina nabora podatkov, omejitve uporabe, licence, metodologija zbiranja podatkov, kakovost podatkov in nezanesljivost se ustrezno opišejo, po potrebi v strojno berljivi obliki, tako da je prejemniku omogočeno iskanje podatkov, dostop do njih in njihova uporaba;

(b)	strukture podatkov, oblike zapisov podatkov, besednjaki, klasifikacijske sheme, taksonomije in šifranti, kadar so na voljo, se opišejo na javno dostopen in dosleden način;

(c)

tehnična sredstva za dostop do podatkov, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje, ter njihovi pogoji uporabe in kakovost storitve se ustrezno opišejo, da se omogoči samodejen dostop do podatkov in njihov prenos med strankami, tudi neprekinjeno, z masovnim prenosom ali v realnem času v strojno berljivi obliki, kadar je to tehnično izvedljivo in ne ovira dobrega delovanja povezanega izdelka;

(d)	po potrebi se zagotovijo sredstva za omogočanje interoperabilnosti orodij za avtomatizacijo izvajanja sporazumov o souporabi podatkov, kot so pametne pogodbe.

Zahteve so lahko splošne narave ali se nanašajo na posamezne sektorje, pri čemer v celoti upoštevajo medsebojno povezanost z zahtevami iz drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 te uredbe za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo bistvenih zahtev iz odstavka 1 tega člena v zvezi s tistimi zahtevami, ki zaradi svoje narave ne morejo imeti nameravanega učinka, če niso podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije, ter da se ustrezno upošteva tehnološki in tržni razvoj.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov upošteva nasvet EDIB v skladu s členom 42, točka (c)(iii).

3. Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, sklici na katere so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, kolikor navedene zahteve zajemajo taki harmonizirani standardi ali njihovi deli.

4. Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je na podlagi člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala osnutek harmoniziranega standarda, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in:

(i)	zahteva ni bila sprejeta;

(ii)	harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo ter

(b)	v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

6. Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 5 tega člena izpolnjeni.

7. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

8. Za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih in izpolnjujejo skupne specifikacije, določene z izvedbenimi akti iz odstavka 5 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih delih.

9. Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 5 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

10. Ko država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti Komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

11. Komisija lahko ob upoštevanju predloga EDIB v skladu s členom 30, točka (h), Uredbe (EU) 2022/868 sprejme smernice za določitev interoperabilnih okvirov splošnih standardov in praks za delovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov.

Člen 39

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

1. Ne glede na katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev pristojnih organov.

2. Kadar pristojni organ ne ukrepa v zvezi s pritožbo, ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba v skladu z nacionalnim pravom pravico do učinkovitega pravnega sredstva ali dostop do preizkusa s strani nepristranskega organa z ustreznim strokovnim znanjem.

3. Za postopke na podlagi tega člena so pristojna sodišča države članice, v kateri je pristojni organ, zoper katerega je bilo pravno sredstvo vloženo posamično ali, kadar je ustrezno, skupno s strani zastopnikov ene ali več fizičnih ali pravnih oseb.

whereas

keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

Data Act 2023/2854 SL