Data Act 2023/2854 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2023/2854 SL cercato: ' za' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

expand index za:

whereas za:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 1599

Člen 4

Pravice in obveznosti uporabnikov in imetnikov podatkov glede dostopa, uporabe in dajanja na voljo podatkov iz izdelka in podatkov iz povezane storitve

1. Kadar uporabnik ne more neposredno dostopati do podatkov iz povezanega izdelka ali povezane storitve, mu imetniki podatkov omogočijo dostop do takoj razpoložljivih podatkov ter ustreznih metapodatkov potrebnih za razlago in uporabo teh podatkov, in sicer brez nepotrebnega odlašanja ter v enaki kakovosti kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. To se opravi na podlagi enostavne zahteve po elektronski poti, kadar je to tehnično izvedljivo.

2. Uporabniki in imetniki podatkov se lahko pogodbeno dogovorijo o omejitvi ali prepovedi dostopa do podatkov, njihove uporabe ali nadaljnje souporabe, če bi lahko takšna obdelava ogrozila varnostne zahteve glede povezanega izdelka, kot so določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, in imela resen škodljiv učinek na zdravje, varnost ali zaščito fizičnih oseb. Sektorski organi lahko uporabnikom in imetnikom podatkov v zvezi s tem zagotovijo tehnično strokovno znanje. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega člena, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

3. Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik v zvezi s katerim koli sporom z imetnikom podatkov v zvezi s pogodbenimi omejitvami ali prepovedmi iz odstavka 2:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

4. Imetniki podatkov ne otežijo neupravičeno uveljavljanja izbir ali pravic uporabnika iz tega člena, tudi ne tako, da bi na pristranski način ponujali uporabniku izbire ali omejevali ali ovirali avtonomijo odločanje ali izbire uporabnika prek strukture, zasnove, funkcije ali načina delovanja uporabniškega digitalnega vmesnika ali njegovega dela.

5. za namene preverjanja ali fizična oziroma pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika za namene odstavka 1, imetnik podatkov od te osebe ne zahteva nobenih informacij razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij, zlasti nobenih podatkov iz dnevniške datoteke, o uporabnikovem dostopu do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvedbo uporabnikove zahteve za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

6. Poslovne skrivnosti se varujejo in se razkrijejo le, kadar imetnik podatkov in uporabnik pred razkritjem sprejmeta vse potrebne ukrepe za ohranitev njihove zaupnosti, zlasti v zvezi s tretjimi osebami. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, tudi v ustreznih metapodatkih, in se z uporabnikom dogovori o sorazmernih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, zlasti v odnosu do tretjih oseb, kot so vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

7. Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 6 ali če uporabnik ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 6, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in uporabniku brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

8. V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejel uporabnik na podlagi odstavka 6 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži uporabniku v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

9. Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 7 in 8:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu, ki brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali in pod katerimi pogoji naj bi se souporaba podatkov začela ali nadaljevala, ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

10. Podatkov, pridobljenih na podlagi zahteve iz odstavka 1, uporabnik ne sme uporabiti za razvoj povezanega izdelka, ki konkurira povezanemu izdelku, iz katerega podatki izvirajo, niti jih v ta namen ne da v souporabo tretji osebi, poleg tega pa teh podatkov ne sme uporabiti za pridobivanje vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode proizvajalca ali, kadar je ustrezno, imetnika podatkov.

11. Uporabnik za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

12. Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, zagotovi imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, uporabniku na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga za obdelavo na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in, kadar je ustrezno, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES.

13. Imetnik podatkov uporablja takoj razpoložljive podatke, ki so neosebni podatki, le na podlagi pogodbe z uporabnikom. Imetnik podatkov takih podatkov ne uporablja za to, da bi pridobil vpogled v uporabnikov gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode, ali njegovo uporabo, na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tega uporabnika na trgih, na katerih je dejaven.

14. Imetniki podatkov neosebnih podatkov iz izdelka ne dajejo na voljo tretjim osebam za komercialne ali nekomercialne namene, razen za izpolnitev njihove pogodbe z uporabnikom. Kadar je ustrezno, imetniki podatkov tretje osebe pogodbeno zavežejo, da podatkov, ki so jih prejeli od njih, ne dajo v nadaljnjo souporabo.

Člen 5

Pravica uporabnika do souporabe podatkov s tretjimi osebami

1. Imetnik podatkov na zahtevo uporabnika ali osebe, ki deluje v njegovem imenu, da na voljo tretji osebi takoj razpoložljive podatke ter ustrezne metapodatke potrebne za razlago in uporabo teh podatkov, brez nepotrebnega odlašanja ter enake kakovosti, kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno za uporabnika, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. Imetnik podatkov da podatke na voljo tretji osebi v skladu s členoma 8 in 9.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za takoj razpoložljive podatke v okviru preskušanja novih povezanih izdelkov, snovi ali postopkov, ki še niso dani na trg, razen če jih je tretji osebi pogodbeno dovoljeno uporabljati.

3. Podjetje, imenovano za vratarja na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2022/1925, se ne šteje za upravičeno tretjo osebo na podlagi tega člena in zato:

(a)	od uporabnika na noben način ne zahteva ali ga komercialno spodbuja, niti z dajanjem denarnega ali katerega koli drugega nadomestila, da za eno od njegovih storitev da na voljo podatke, ki jih je uporabnik pridobil na podlagi zahteve iz člena 4(1);

(b)	od uporabnika ne zahteva ali ga komercialno spodbuja, da od imetnika podatkov zahteva, da da podatke na voljo eni od njegovih storitev na podlagi odstavka 1 tega člena;

(c)	od uporabnika ne prejema podatkov, ki jih je uporabnik pridobil na podlagi zahteve iz člena 4(1).

4. za namene preverjanja, ali fizična ali pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika ali tretjo osebo za namene odstavka 1, se od uporabnika ali tretje osebe ne zahteva nobenih informacij, razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij o dostopu tretje osebe do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvršitev zahteve tretje osebe za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.

5. Tretja oseba za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.

6. Imetnik podatkov ne sme uporabljati takoj razpoložljivih podatkov, da bi pridobil vpogled v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode ali uporabo s strani tretje osebe na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tretje osebe na trgih, na katerih je dejavna, razen če je tretja oseba dala dovoljenje za tako uporabo in ima tehnično možnost, da dovoljenje kadar koli enostavno prekliče.

7. Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, da tretji osebi na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in so, kadar je ustrezno, izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive (EU) 2002/58.

8. Če se imetnik podatkov in tretja oseba ne dogovorita o ureditvah za prenos podatkov, to ne ovira ali preprečuje uveljavljanja pravic posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, zlasti pravice do prenosljivosti podatkov iz člena 20 navedene uredbe, in ne posega v uveljavljanje teh pravic.

9. Poslovne skrivnosti se varujejo in se tretjim osebam razkrijejo le v obsegu, ki je nujno potreben za izpolnitev namena, dogovorjenega med uporabnikom in tretjo osebo. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, vključno z ustreznimi metapodatki, in se s tretjo osebo dogovori o vseh ustreznih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, kot so na primer vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.

10. Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 9 tega člena ali kadar tretja oseba ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 9 tega člena, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in tretji osebi brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.

11. V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejela tretja oseba na podlagi odstavka 9 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži tretji osebi v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.

12. Brez poseganja v pravico tretje osebe, da kadar koli uveljavljajo pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko tretja oseba, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 10 in 11:

(a)	vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu, ki brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali in pod katerimi pogoji naj bi se souporaba podatkov začela ali nadaljevala, ali

(b)	se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1).

13. Pravica iz odstavka 1 ne vpliva negativno na pravice posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki, na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava o varstvu osebnih podatkov.

Člen 10

Reševanje sporov

1. Uporabniki, imetniki podatkov in prejemniki podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12) ter v zvezi s spori o poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojih za dajanje podatkov na voljo na pregleden način v skladu s tem poglavjem in poglavjem IV.

2. Organi za reševanje sporov zadevne stranke seznanijo s pristojbinami ali mehanizmi, ki se uporabljajo za določanje pristojbin, preden te zaprosijo za odločanje.

3. za spore predložene organu za reševanje sporov na podlagi člena 4(3) in (9) ter člena 5(12), kadar organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist uporabnika ali prejemnika podatkov, imetnik podatkov krije vse pristojbine, ki jih zaračuna organ za reševanje sporov, in temu uporabniku ali temu prejemniku podatkov povrne vse druge razumne stroške, ki so mu nastali v zvezi z reševanjem spora. Če organ za reševanje sporov v sporu odloči v korist imetnika podatkov, uporabniku ali prejemniku podatkov ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je imetnik podatkov plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za reševanje sporov ugotovi, da je uporabnik ali prejemnik podatkov očitno ravnal v slabi veri.

4. Stranke in ponudniki storitev obdelave podatkov imajo dostop do organa za reševanje sporov, certificiranega v skladu z odstavkom 5 tega člena, za reševanje sporov v zvezi s kršitvami pravic strank in obveznosti ponudnikov storitve obdelave podatkov v skladu s členi 23 do 31.

5. Država članica, v kateri ima organ za reševanje sporov sedež, na zahtevo tega organa certificira ta organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen ter mora sprejemati odločitve v skladu z jasnim, nediskriminatornim in pravičnim poslovnikom;

(b)	ima potrebno strokovno znanje, zlasti v zvezi z določanjem poštenih, razumnih in nediskriminatornih pogojev, vključno z nadomestilom, ter o dajanju podatkov na voljo na pregleden način, kar mu omogoča, da učinkovito določi te pogoje;

(c)	je enostavno dostopen preko elektronske komunikacijske tehnologije;

(d)	je sposoben sprejemati odločitve hitro, učinkovito in stroškovno ugodno v vsaj enem uradnem jeziku Unije.

6. Države članice uradno obvestijo Komisijo o organih za reševanje sporov, certificiranih v skladu z odstavkom 5. Komisija objavi seznam teh organov na posebnem spletnem mestu in ga posodablja.

7. Organ za reševanje sporov zavrne obravnavo zahteve za rešitev spora, ki je že bila predložena drugemu organu za reševanje sporov ali sodišču države članice.

8. Organ za reševanje sporov strankam omogoči, da v razumnem roku izrazijo svoje stališče o zadevah, ki so mu jih te stranke predložile. V tem okviru, se vsaki stranki spora posredujejo vloge druge stranke glede njihovega spora in vse izjave izvedencev. Strankam se omogoči, da podajo pripombe na te vloge in izjave.

9. Organ za reševanje sporov sprejme odločitev o zadevi, ki mu je bila predložena, v 90 dneh po prejemu zahteve na podlagi odstavkov 1 in 4. Ta odločitev je v pisni obliki ali na trajnem nosilcu podatkov, priložena pa ji je obrazložitev.

10. Organi za reševanje sporov pripravljajo in objavljajo letna poročila o dejavnostih. Taka letna poročila vključujejo zlasti naslednje splošne informacije:

(a)	združene rezultate sporov;

(b)	povprečno trajanje reševanja sporov;

(c)	najpogostejše razloge za spore.

11. za lažjo izmenjavo informacij in primerov dobre prakse se lahko organ za reševanje sporov odloči, da bo v poročilo iz odstavka 10 vključil priporočila o tem, kako se je mogoče težavam izogniti ali jih rešiti.

12. Odločitev organa za reševanje sporov je za stranke zavezujoča le, če so se stranke pred začetkom postopka reševanja spora izrecno strinjale z njeno zavezujočo naravo.

13. Ta člen ne posega v pravico strank do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem države članice.

Člen 17

Zahteve za dajanje podatkov na voljo

1. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije zahteva podatke na podlagi člena 14:

(a)	navede zahtevane podatke, vključno z ustreznimi metapodatki, potrebnimi za razlago in uporabo teh podatkov;

(b)	dokaže, da so izpolnjeni pogoji potrebni za obstoj izjemne potrebe, kot je določeno v členu 15, zaradi katere zahteva podatke;

(c)	pojasni namen zahteve, predvideno uporabo zahtevanih podatkov, po potrebi tudi s strani tretje osebe v skladu z odstavkom 4 tega člena, trajanje te uporabe ter, kadar je ustrezno, kako se bo z njihovo obdelavo obravnavala izjemna potreba;

(d)	navede, če je mogoče, kdaj se pričakuje, da bodo podatke izbrisale vse stranke, ki imajo dostop do njih;

(e)	utemelji izbiro imetnika podatkov, na katerega je naslovil zahtevo;

(f)	navede vse druge organe javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organe Unije in tretje osebe, za katere se pričakuje, da jim bodo zahtevani podatki dani v souporabo;

(g)	kadar zahteva osebne podatke, navede vse tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni in sorazmerni za izvajanje načel varstva podatkov, ter potrebne zaščitne ukrepe, kot na primer psevdonimizacija, in ali lahko imetnik podatkov uporabi anonimizacijo, preden bo dal podatke na voljo;

(h)	navede pravno določbo, na podlagi katere je bila organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije, ki je vložil zahtevo, naložena posebna naloga, ki se izvaja v javnem interesu in je pomembna za zahtevo po podatkih;

(i)	navede rok do katerega je treba podatke dati na voljo in rok iz člena 18(2) v katerem lahko imetnik podatkov zavrne ali zahteva spremembo zahteve;

(j)	si po najboljših močeh prizadeva, da izpolnitev zahteve po podatkih ne bi pomenila, da bi bil imetnik podatkov odgovoren za kršitev prava Unije ali nacionalnega prava.

2. zahteva za podatke, vložena na podlagi odstavka 1 tega člena:

(a)	je v pisni obliki in izražena v jasnem, jedrnatem in preprostem jeziku, ki je razumljiv imetniku podatkov;

(b)	točno navaja vrsto podatkov, ki se zahtevajo, in se nanaša na podatke, nad katerimi ima imetnik podatkov v času zahteve nadzor;

(c)	je sorazmerna z izjemno potrebo ter ustrezno utemeljena glede podrobnosti in količine zahtevanih podatkov ter pogostosti dostopa do zahtevanih podatkov;

(d)	spoštuje zakonite cilje imetnika podatkov, je zavezana varstvu poslovnih skrivnosti v skladu s členom 19(3), ter upošteva stroške in trud, ki so potrebni za dajanje podatkov na voljo;

(e)

se nanaša na neosebne podatke, in samo če neosebni podatki dokazano ne zadoščajo za odziv na izjemno potrebo po uporabi podatkov v skladu s členom 15(1), točka (a), vsebuje zahtevo po osebnih podatkih, in sicer v psevdonimizirani obliki, poleg tega pa določa tehnične in organizacijske ukrepe, ki se sprejmejo za zaščito podatkov;

(f)	obvesti imetnika podatkov o kaznih, ki jih pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, naloži na podlagi člena 40 v primeru neizpolnjevanja zahteve;

(g)

kadar je zahtevo vložil organ javnega sektorja, se posreduje koordinatorju podatkov države članice iz člena 37, kjer ima organ javnega sektorja, ki je vložil zahtevo, sedež; koordinator podatkov bo napravil zahtevo javno dostopno na spletu brez nepotrebnega odlašanja, razen če meni, da bi taka objava povzročila tveganje za javno varnost;

(h)	kadar zahtevo vloži Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije, se da na voljo na spletu brez nepotrebnega odlašanja;

(i)	kadar se zahtevajo osebni podatki, je brez nepotrebnega odlašanja priglašena nadzornemu organu, odgovornemu za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679 v državi članici, v kateri ima organ javnega sektorja sedež.

Evropska centralna banka in organi Unije obvestijo Komisijo o svojih zahtevah.

3. Organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije podatkov, ki so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja, ne daje na voljo za ponovno uporabo, kot je določeno v členu 2, točka 2, Uredbe (EU) 2022/868 ali členu 2, točka 11, Direktive (EU) 2019/1024. Uredba (EU) 2022/868 in Direktiva (EU) 2019/1024 se ne uporabljata za podatke, ki jih hranijo organi javnega sektorja in so bili pridobljeni na podlagi tega poglavja.

4. Odstavek 3 tega člena organu javnega sektorja, Komisiji, Evropski centralni banki ali organu Unije ne preprečuje izmenjave podatkov, pridobljenih na podlagi tega poglavja, z drugim organom javnega sektorja ali Komisijo, Evropsko centralno banko ali organom Unije za izpolnitev nalog iz člena 15, kot je opredeljeno v zahtevi v skladu z odstavkom 1, točka (f), tega člena, ali dajanja podatkov na voljo tretji osebi, kadar je na to tretjo osebo z javno dostopnim sporazumom prenesel zunanje izvajanje tehničnih pregledov ali drugih funkcij. Obveznosti organov javnega sektorja na podlagi člena 19, zlasti zaščitni ukrepi za ohranjanje zaupnosti poslovnih skrivnosti, se uporabljajo tudi za take tretje osebe. Kadar organ javnega sektorja, Komisija, Evropska centralna banka ali organ Unije posreduje ali da na voljo podatke na podlagi tega odstavka, o tem brez nepotrebnega odlašanja uradno obvesti imetnika podatkov, od katerega je prejel podatke.

5. Kadar imetnik podatkov meni, da so bile s posredovanjem ali dajanjem podatkov na voljo njegove pravice iz tega poglavja kršene, se lahko pritoži pri pristojnem organu, imenovanem na podlagi člena 37, v državi članici, v kateri ima imetnik podatkov sedež.

6. Komisija pripravi vzorčno predlogo za zahteve na podlagi tega člena.

Člen 30

Tehnični vidiki zamenjave

1. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki zadevajo prožne in prilagodljive računalniške vire, omejene na infrastrukturne elemente, kot so strežniki, omrežja in virtualni viri, potrebni za upravljanje infrastrukture, toda ki ne zagotavljajo dostopa do operativnih storitev, programske opreme in aplikacij, ki se shranjujejo, kako drugače obdelujejo ali uporabljajo na teh infrastrukturnih elementih, v skladu s členom 27 sprejmejo vse razumne ukrepe v svoji moči, da stranki po prehodu na storitev, ki zajema isto vrsto storitve, olajšajo doseganje funkcionalne enakovrednosti pri uporabi ciljne storitve obdelave podatkov. Izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov olajša postopek zamenjave z zagotavljanjem zmogljivosti, ustreznih informacij, dokumentacije, tehnične podpore in, kadar je ustrezno, potrebnih orodij.

2. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedeni v odstavku 1, dajo odprte vmesnike v enakem obsegu in brezplačno na voljo vsem svojim strankam in zadevnim ciljnim ponudnikom storitev obdelave podatkov ter tako olajšajo postopek zamenjave. Ti vmesniki vključujejo dovolj informacij o zadevni storitvi, da omogočijo razvoj programske opreme za komuniciranje s storitvami za namene prenosljivosti in interoperabilnosti podatkov.

3. za storitve obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, ponudniki storitev obdelave podatkov zagotovijo združljivost s skupnimi specifikacijami, utemeljenimi na odprtih specifikacijah za interoperabilnost ali harmoniziranih standardih za interoperabilnost, vsaj 12 mesecev po objavi sklicev na navedene skupne specifikacije ali harmonizirane standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov, ki sledi objavi osnovnih izvedbenih aktov v Uradnem listu Evropske unije v skladu s členom 35(8).

4. Ponudniki storitev obdelave podatkov, ki niso navedene v odstavku 1 tega člena, posodabljajo spletni register iz člena 26, točka (b), v skladu s svojimi obveznostmi iz odstavka 3 tega člena.

5. Ob zamenjavi med storitvami iste vrste, za katere skupne specifikacije ali harmonizirani standardi za interoperabilnost iz odstavka 3 tega člena niso bili objavljeni v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v skladu s členom 35(8), ponudnik storitev obdelave podatkov na zahtevo stranke izvozi vse podatke, ki jih je mogoče izvoziti, v strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki.

6. Od ponudnikov storitev obdelave podatkov se ne zahteva, da razvijejo nove tehnologije ali storitve ali razkrijejo ali prenesejo digitalna sredstva, ki so zaščitena s pravicami intelektualne lastnine ali predstavljajo poslovne skrivnosti, stranki ali drugemu ponudniku storitev obdelave podatkov ali ogrožajo varnost stranke ali ponudnika ali celovitost storitve.

Člen 33

Bistvene zahteve glede interoperabilnosti podatkov, mehanizmov in storitev za souporabo podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov

1. Udeleženci v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem, izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve za olajšanje interoperabilnosti podatkov ter mehanizmov in storitev souporabe podatkov ter skupnih evropskih podatkovnih prostorov, ki so interoperabilni okviri za specifični namen ali sektor ali medsektorski interoperabilni okviri skupnih standardov in praks za dajanje v souporabo ali skupno obdelavo podatkov, med drugim za razvoj novih izdelkov in storitev, znanstvenih raziskav ali pobud civilne družbe:

(a)	vsebina nabora podatkov, omejitve uporabe, licence, metodologija zbiranja podatkov, kakovost podatkov in nezanesljivost se ustrezno opišejo, po potrebi v strojno berljivi obliki, tako da je prejemniku omogočeno iskanje podatkov, dostop do njih in njihova uporaba;

(b)	strukture podatkov, oblike zapisov podatkov, besednjaki, klasifikacijske sheme, taksonomije in šifranti, kadar so na voljo, se opišejo na javno dostopen in dosleden način;

(c)

tehnična sredstva za dostop do podatkov, kot so vmesniki za aplikacijsko programiranje, ter njihovi pogoji uporabe in kakovost storitve se ustrezno opišejo, da se omogoči samodejen dostop do podatkov in njihov prenos med strankami, tudi neprekinjeno, z masovnim prenosom ali v realnem času v strojno berljivi obliki, kadar je to tehnično izvedljivo in ne ovira dobrega delovanja povezanega izdelka;

(d)	po potrebi se zagotovijo sredstva za omogočanje interoperabilnosti orodij za avtomatizacijo izvajanja sporazumov o souporabi podatkov, kot so pametne pogodbe.

Zahteve so lahko splošne narave ali se nanašajo na posamezne sektorje, pri čemer v celoti upoštevajo medsebojno povezanost z zahtevami iz drugega prava Unije ali nacionalnega prava.

2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 te uredbe za dopolnitev te uredbe s podrobnejšo določitvijo bistvenih zahtev iz odstavka 1 tega člena v zvezi s tistimi zahtevami, ki zaradi svoje narave ne morejo imeti nameravanega učinka, če niso podrobneje določene v zavezujočih pravnih aktih Unije, ter da se ustrezno upošteva tehnološki in tržni razvoj.

Komisija pri sprejemanju delegiranih aktov upošteva nasvet EDIB v skladu s členom 42, točka (c)(iii).

3. za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih, ki izpolnjujejo harmonizirane standarde ali njihove dele, sklici na katere so objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, kolikor navedene zahteve zajemajo taki harmonizirani standardi ali njihovi deli.

4. Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

Komisija je na podlagi člena 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahtevala osnutek harmoniziranega standarda, ki izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in:

(i)	zahteva ni bila sprejeta;

(ii)	harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo ter

(b)	v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

6. Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 5 tega člena izpolnjeni.

7. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

8. za udeležence v podatkovnih prostorih, ki ponujajo podatke ali podatkovne storitve drugim udeležencem v podatkovnih prostorih in izpolnjujejo skupne specifikacije, določene z izvedbenimi akti iz odstavka 5 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih delih.

9. Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 5 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

10. Ko država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti Komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

11. Komisija lahko ob upoštevanju predloga EDIB v skladu s členom 30, točka (h), Uredbe (EU) 2022/868 sprejme smernice za določitev interoperabilnih okvirov splošnih standardov in praks za delovanje skupnih evropskih podatkovnih prostorov.

Člen 34

Interoperabilnost za namene vzporedne uporabe storitev obdelave podatkov

1. zahteve iz člena 23, člena 24, člena 25(2), točke (a)(ii), (a)(iv), (e) in (f) ter člena 30(2) do (5), se smiselno uporabljajo tudi za ponudnike storitev obdelave podatkov, da se olajša zagotavljanje interoperabilnosti za namene vzporedne uporabe storitev obdelave podatkov.

2. Kadar se storitev obdelave podatkov uporablja vzporedno z drugo storitvijo obdelave podatkov, lahko ponudniki storitev obdelave podatkov zaračunavajo povračila za prenos podatkov, vendar le za namen prenosa nastalih stroškov prenosa, ne da bi presegli take stroške.

Člen 35

Interoperabilnost storitev obdelave podatkov

1. Odprte specifikacije za interoperabilnost in harmonizirani standardi za interoperabilnost storitev obdelave podatkov:

(a)	zagotovijo, kadar je tehnično izvedljivo, interoperabilnost med različnimi storitvami obdelave podatkov, ki zajemajo isto vrsto storitve;

(b)	izboljšujejo prenosljivost digitalnih sredstev med različnimi storitvami obdelave podatkov, ki zajemajo isto vrsto storitve;

(c)	kadar je tehnično izvedljivo, olajšajo doseganje funkcionalne enakovrednosti med storitvami obdelave podatkov iz člena 30(1), ki zajemajo isto vrsto storitve;

(d)	ne vplivajo negativno na varnost in celovitost storitev obdelave podatkov in podatkov;

(e)	so zasnovani tako, da omogočajo tehnični napredek ter vključitev novih funkcij in inovacij v storitve obdelave podatkov.

2. Odprte specifikacije za interoperabilnost in harmonizirani standardi za interoperabilnost storitev obdelave podatkov nudijo ustrezne rešitve za:

(a)	vidike interoperabilnosti v oblaku v zvezi z interoperabilnostjo prenosa, sintaktično interoperabilnostjo, semantično interoperabilnostjo podatkov, vedenjsko interoperabilnostjo in interoperabilnostjo politik;

(b)	vidike prenosljivosti podatkov v oblaku v zvezi s sintaktično prenosljivostjo podatkov, semantično prenosljivostjo podatkov in prenosljivostjo podatkovnih politik;

(c)	vidike aplikacij v oblaku v zvezi s sintaktično prenosljivostjo aplikacij, prenosljivostjo navodil za aplikacije, prenosljivostjo metapodatkov aplikacij, prenosljivostjo vedenja aplikacij in prenosljivostjo aplikacijskih politik.

3. Odprte specifikacije za interoperabilnost so skladne s Prilogo II k Uredbi (EU) št. 1025/2012.

4. Komisija lahko ob upoštevanju ustreznih mednarodnih in evropskih standardov in samoregulativnih pobud ter v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

5. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije na podlagi odprtih specifikacij za interoperabilnost, ki zajemajo vse bistvene zahteve iz odstavkov 1 in 2.

6. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 5 tega člena upošteva stališča ustreznih pristojnih organov iz člena 37(5), točka (h), in drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

7. Če država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavkov 1 in 2, o tem obvesti Komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija to podrobno obrazložitev oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

8. za namene člena 30(3) Komisija z izvedbenimi akti objavi sklice na harmonizirane standarde in skupne specifikacije za interoperabilnost storitev obdelave podatkov v centralnem odložišču Unije za standarde za interoperabilnost storitev obdelave podatkov.

9. Izvedbeni akti iz tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

Člen 36

Bistvene zahteve v zvezi s pametnimi pogodbami za izvajanje sporazumov o souporabi podatkov

1. Prodajalec aplikacije, ki uporablja pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, oseba, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo ali njegovega dela, zagotovi, da te pametne pogodbe izpolnjujejo naslednje bistvene zahteve:

(a)	zanesljivost in nadzor dostopa, s čimer se zagotavlja, da je pametna pogodba zasnovana tako, da zagotavlja mehanizme za nadzor dostopa in zelo visoko stopnjo zanesljivosti, da se preprečijo funkcionalne napake in preprečijo posegi s strani tretjih oseb;

(b)

varna ustavitev in prekinitev, s čimer se zagotavlja, da obstaja mehanizem za ustavitev nadaljnjega izvajanja transakcij in da pametna pogodba vključuje notranje funkcije, ki lahko pogodbo ponastavijo ali ji naročijo, da ustavi ali prekine operacije, s čimer zlasti preprečujejo prihodnje naključne izvedbe;

(c)

arhiviranje podatkov in kontinuiteta, s čimer se, za primer, da je treba pametno pogodbo odpovedati ali deaktivirati, zagotovi možnost arhiviranja podatkov o transakcijah, logike pametne pogodbe in kode, da se vodi evidenca operacij, ki so bile v preteklosti izvedene v zvezi s podatki (možnost revizije);

(d)	nadzor dostopa, s čimer se zagotovi, da je pametna pogodba zaščitena z mehanizmi za strog nadzor dostopa na ravneh upravljanja in ravneh pametnih pogodb, ter

(e)	skladnost, s čimer se zagotovi skladnost s pogoji iz sporazuma o souporabi podatkov, ki se izvaja s pametno pogodbo.

2. Prodajalec pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, oseba, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo ali njegovega dela, opravi ugotavljanje skladnosti z namenom izpolnjevanja bistvenih zahtev iz odstavka 1, in če so te zahteve izpolnjene, izda EU izjavo o skladnosti.

3. Pri pripravi izjave EU o skladnosti je prodajalec aplikacije, ki uporablja pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, oseba, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo ali njegovega dela, odgovoren za skladnost z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1.

4. za pametno pogodbo, ki izpolnjuje harmonizirane standarde ali njihove upoštevne dele, za katere so sklici objavljeni v Uradnem listu Evropske unije, se domneva, da je skladna z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih harmoniziranih standardih ali njihovih delih.

5. Komisija na podlagi člena 10 Uredbe (EU) št. 1025/2012 od ene ali več evropskih organizacij za standardizacijo zahteva, da pripravijo harmonizirane standarde, ki izpolnjujejo bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena.

6. Komisija lahko z izvedbenimi akti sprejme skupne specifikacije, ki zajemajo katero koli ali vse bistvene zahteve iz odstavka 1, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

(i)	zahteva ni bila sprejeta;

(ii)	harmonizirani standardi, v katerih je obravnavana ta zahteva, niso bili dostavljeni v roku, določenem v skladu s členom 10(1) Uredbe (EU) št. 1025/2012, ali

(iii)

harmonizirani standardi niso v skladu z zahtevo, ter

(b)	v Uradnem listu Evropske unije v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012 ni objavljen noben sklic na harmonizirane standarde, ki zajemajo ustrezne bistvene zahteve iz odstavka 1 tega člena, in njegova objava se v razumnem roku tudi ne pričakuje.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 46(2).

7. Komisija pred pripravo osnutka izvedbenega akta iz odstavka 6 tega člena obvesti odbor iz člena 22 Uredbe (EU) št. 1025/2012, da lahko šteje, da so pogoji iz odstavka 6 tega člena izpolnjeni.

8. Komisija pri pripravi osnutka izvedbenega akta iz odstavka 6 upošteva nasvet EDIB in stališča drugih ustreznih organov ali strokovnih skupin ter se posvetuje z vsemi ustreznimi deležniki.

9. za prodajalca pametne pogodbe, ali če takega prodajalca ni, osebo, katere trgovska, poslovna ali poklicna dejavnost vključuje uvajanje pametnih pogodb za druge v okviru izvajanja sporazuma o dajanju podatkov na voljo, ali njegovega dela, ki izpolnjuje skupne specifikacije, določene z enim ali več izvedbenimi akti iz odstavka 6 ali njihovimi deli, se domneva, da izpolnjuje bistvene zahteve iz odstavka 1, v kolikor so te zahteve zajete v takih skupnih specifikacijah ali njihovih deli.

10. Kadar evropska organizacija za standardizacijo sprejme harmonizirani standard in ga predlaga Komisiji, z namenom da se sklic nanj objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija harmonizirani standard oceni v skladu z Uredbo (EU) št. 1025/2012. Ko se sklic na harmonizirani standard objavi v Uradnem listu Evropske unije, Komisija razveljavi izvedbene akte iz odstavka 6 tega člena ali njihove dele, ki zajemajo enake bistvene zahteve kot tiste, ki so zajete s tem harmoniziranim standardom.

11. Če država članica meni, da skupna specifikacija ne izpolnjuje v celoti bistvenih zahtev iz odstavka 1, o tem obvesti Komisijo s predložitvijo podrobne obrazložitve. Komisija te podrobne obrazložitve oceni in po potrebi lahko spremeni izvedbeni akt, ki določa zadevno skupno specifikacijo.

POGLAVJE IX

IZVAJANJE IN IZVRŠEVANJE

Člen 37

Pristojni organi in koordinatorji podatkov

1. Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.

2. Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.

3. Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.

4. Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:

(a)	glede posebnih sektorskih vprašanj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo, povezanih z uporabo te uredbe, se spoštuje pristojnost sektorskih organov;

(b)	pristojni organ, odgovoren za uporabo in izvrševanje členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, ima izkušnje na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev.

5. Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:

(a)	spodbujanje podatkovne pismenosti in ozaveščenosti uporabnikov in subjektov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, o pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe;

(b)

obravnavo pritožb zaradi domnevnih kršitev te uredbe, tudi v zvezi s poslovnimi skrivnostmi, in preiskavo predmeta pritožb v ustreznem obsegu in redno obveščanje pritožnikov, kadar je to ustrezno in v skladu z nacionalnim pravom, o poteku in rezultatu preiskave v razumnem roku, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim pristojnim organom;

(c)	izvedbo preiskav o zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejmejo od drugega pristojnega organa ali drugega javnega organa;

(d)	nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih denarnih kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, ali sprožitev sodnega postopka za naložitev glob;

(e)	spremljanje tehnološkega in ustreznega poslovnega razvoja, ki je pomemben za dajanje podatkov na voljo in njihovo uporabo;

(f)	sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic ter, kadar je ustrezno, s Komisijo ali EDIB, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, vključno z izmenjavo vseh pomembnih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja, tudi v zvezi z odstavkom 10 tega člena;

(g)

sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje drugih pravnih aktov Unije ali nacionalnih pravnih aktov, tudi z organi s pristojnostjo na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev, z nadzornim organom, odgovornim za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, ali s sektorskimi organi, da bi zagotovili, da se ta uredba izvršuje dosledno z drugim pravom Unije in nacionalnim pravom;

(h)	sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, da bi zagotovili, da se členi 23 do 31 ter člena 34 in 35 izvršujejo usklajeno z drugim pravom Unije in samoregulacijo, ki se uporablja za ponudnike storitev obdelave podatkov;

(i)	zagotovitev, da se povračila za zamenjavo odpravijo v skladu s členom 29;

(j)	preučevanje zahtev za podatke, vloženih na podlagi poglavja V.

Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;

6. Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:

(a)	deluje kot enotna kontaktna točka za vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe;

(b)	zagotavlja spletno javno razpoložljivost zahtev za dajanje podatkov na voljo, ki jih vložijo organi javnega sektorja v primeru izjemne potrebe na podlagi poglavja V, ter spodbuja prostovoljne sporazume o souporabi podatkov med organi javnega sektorja in imetniki podatkov;

(c)	letno obvešča Komisijo o zavrnitvah, priglašenih na podlagi člena 4(2) in (8) in člena 5(11).

7. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.

8. Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.

9. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

10. Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.

11. Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.

12. za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.

13. za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.

14. Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.

15. Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.

16. Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.

Člen 39

Pravica do učinkovitega pravnega sredstva

1. Ne glede na katero koli drugo upravno ali izvensodno sredstvo ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba pravico do učinkovitega pravnega sredstva zoper pravno zavezujočo odločitev pristojnih organov.

2. Kadar pristojni organ ne ukrepa v zvezi s pritožbo, ima vsaka prizadeta fizična ali pravna oseba v skladu z nacionalnim pravom pravico do učinkovitega pravnega sredstva ali dostop do preizkusa s strani nepristranskega organa z ustreznim strokovnim znanjem.

3. za postopke na podlagi tega člena so pristojna sodišča države članice, v kateri je pristojni organ, zoper katerega je bilo pravno sredstvo vloženo posamično ali, kadar je ustrezno, skupno s strani zastopnikov ene ali več fizičnih ali pravnih oseb.

Člen 40

Kazni

1. Države članice določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

2. Države članice o teh pravilih in ukrepih uradno obvestijo Komisijo do 12. septembra 2025 ter jo brez odlašanja uradno obvestijo o vsaki naknadni spremembi, ki nanje vpliva. Komisija redno posodablja in vodi enostavno dostopen javni register teh ukrepov.

3. Države članice pri nalaganju kazni za kršitve te uredbe upoštevajo priporočila EDIB in naslednja neizčrpna merila:

(a)	naravo, resnost, razsežnost in trajanje kršitve;

(b)	morebitne ukrepe, ki jih je kršitelj sprejel za ublažitev ali odpravo škode, povzročene s kršitvijo;

(c)	morebitne predhodne kršitve kršitelja;

(d)	pridobljene finančne koristi ali preprečene izgube, ki jih je kršitelj pridobil s kršitvijo, če je take koristi ali izgube mogoče zanesljivo ugotoviti;

(e)	morebiten drug oteževalni ali olajševalni dejavnik v zvezi z okoliščinami primera;

(f)	letni promet kršitelja v preteklem proračunskem letu v Uniji.

4. za kršitve obveznosti iz poglavij II, III in V te uredbe lahko nadzorni organi odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679 v okviru svojih pristojnosti naložijo upravne globe v skladu s členom 83 Uredbe (EU) 2016/679 do zneska iz člena 83(5) navedene uredbe.

5. za kršitve obveznosti iz poglavja V te uredbe lahko Evropski nadzornik za varstvo podatkov v okviru svojih pristojnosti naloži upravne globe v skladu s členom 66 Uredbe (EU) 2018/1725 do zneska iz člena 66(3) navedene uredbe.

whereas

keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL

Data Act 2023/2854 SL