(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike.
Da bi v celoti izkoristili vse prednosti gospodarstva spletnih platform, je torej pomembno, da lahko podjetja zaupajo spletnim posredniškim storitvam, s katerimi vstopijo v poslovno razmerje.
To je pomembno predvsem zato, ker vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo močni posredni mrežni učinki, ki temeljijo na podatkih, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MSP), od teh storitev pri doseganju potrošnikov.
Glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi legitimnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji.
Na primer lahko poslovnim uporabnikom enostransko naložijo prakse, ki v veliki meri odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja ali so v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Ta uredba obravnava takšna potencialna trenja v gospodarstvu spletnih platform.
- = -
(7) Na ravni Unije bi bilo treba določiti usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu.
Zlasti bi bilo treba poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotoviti ustrezno preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji, da bi olajšali čezmejno poslovanje znotraj Unije in tako izboljšali pravilno delovanje notranjega trga ter se odzvali na morebiten pojav razdrobljenosti na specifičnih področjih, ki jih zajema ta uredba.
- = -
(8) Navedena pravila bi morala zagotoviti tudi ustrezne spodbude za zagotavljanje poštenosti in preglednosti, predvsem v zvezi z razvrstitvijo uporabnikov s poslovnim spletiščem v rezultatih iskanja spletnih iskalnikov.
Hkrati bi morala navedena pravila omogočiti prepoznavanje in zaščito pomembnega inovacijskega potenciala širšega gospodarstva spletnih platform in dovoliti zdravo konkurenco, ki bi potrošnikom zagotovila večjo izbiro.
Treba je pojasniti, da ta uredba ne bi smela vplivati na nacionalno civilno pravo, zlasti pogodbeno pravo, kot so pravila o veljavnosti, sklenitvi, učinkih ali prenehanju pogodbe, kolikor so pravila nacionalnega civilnega prava skladna s pravom Unije in kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi.
Države članice bi morale imeti možnost, da uporabljajo nacionalno zakonodajo, ki prepoveduje ali kaznuje enostransko ravnanje ali nepoštene poslovne prakse, kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi.
- = -
(9) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja.
Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji.
Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ponujati najmanj pri delu posla.
Da bi ugotovili, ali poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, je treba ugotoviti, ali je očitno, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem svoje dejavnosti usmerjajo k potrošnikom v eni ali več državah članicah.
To merilo bi bilo treba razlagati v skladu z ustrezno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s točko (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter točko (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).
Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice.
Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki.
Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo.
- = -
(11) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme, kot so trgovine z aplikacijami, in spletne storitve družbenih medijev, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za zagotavljanje takih storitev.
V tem smislu bi se lahko spletne posredniške storitve zagotavljale tudi z uporabo tehnologije glasovnega upravljanja.
Prav tako ne bi smelo biti pomembno, ali ti posli med poslovnimi uporabniki in potrošniki vključujejo kakršno koli denarno plačilo ali da se del poslov sklene izven spleta.
Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletne posredniške storitve „peer-to-peer“ brez vključenosti poslovnih uporabnikov, spletne posredniške storitve, ki potekajo izključno med podjetji in niso na voljo potrošnikom, spletna oglaševalska orodja in spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.
Iz istega razloga ta uredba ne bi smela zajemati storitev programske opreme za optimizacijo spletnih strani za iskalnike in storitev, ki zadevajo programsko opremo za blokiranje oglasov.
Tehnološke funkcionalnosti in vmesniki, ki zgolj povezujejo strojno opremo in aplikacije, ne bi smeli biti zajeti v tej uredbi, saj običajno ne izpolnjujejo zahtev za spletne posredniške storitve.
Vendar pa so lahko takšne funkcionalnosti ali vmesniki pomožni za nekatere spletne posredniške storitve ali pa so z njimi neposredno povezani, in v tem primeru bi se morale za zadevne ponudnike spletnih posredniških storitev uporabljati zahteve glede preglednosti v zvezi z diferencirano obravnavo na podlagi teh funkcionalnosti in vmesnikov.
Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom.
- = -
(14) Ponudniki spletnih posredniških storitev običajno uporabijo vnaprej oblikovane pogoje uporabe storitev, zato bi se morala v primerih, kadar je potrebno učinkovito zaščititi poslovne uporabnike, ta uredba uporabljati, kadar pogoje uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev.
Ali so bili pogoji uporabe storitev enostransko določeni, bi bilo treba ugotoviti za vsak primer posebej na podlagi splošne ocene.
Za to splošno oceno samo po sebi ni odločilno, kakšna je relativna velikost zadevnih strank, ali so potekala pogajanja ter ali so bile morda nekatere določbe predmet takih pogajanj in sta jih skupaj določila zadevni ponudnik in poslovni uporabnik.
Poleg tega obveznost ponudnikov spletnih posredniških storitev, da zagotovijo enostaven dostop poslovnih uporabnikov do pogojev uporabe storitev, tudi v predpogodbeni fazi poslovnega razmerja, pomeni, da poslovni uporabniki niso prikrajšani za preglednost, ki izhaja iz te uredbe, in se bodo zato lahko uspešno pogajali.
- = -
(23) Ukinitev spletnih posredniških storitev v celoti in s tem povezan izbris podatkov, predloženih za uporabo ali zbranih z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, pomeni izgubo bistvenih informacij, kar bi lahko imelo znatne posledice za poslovne uporabnike in bi lahko tudi zmanjšalo njihovo zmožnost ustreznega uveljavljanja drugih pravic, ki jim jih zagotavlja ta uredba.
Zato bi moral ponudnik spletnih posredniških storitev zadevnemu poslovnemu uporabniku predložiti obrazložitev razlogov na trajnem nosilcu podatkov vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja ukinitve zagotavljanja njegovih spletnih posredniških storitev v celoti.
Vendar pa se ta rok za obveščanje na primer ne bi smel uporabljati v primerih, ko mora ponudnik spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku v celoti ukiniti zagotavljanje spletnih posredniških storitev zaradi zakonske ali regulativne obveznosti.
Prav tako se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev sklicuje na pravice do ukinitve po nacionalnem pravu in v skladu s pravom Unije, ki dopuščajo takojšnjo ukinitev, kadar ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera in tehtanju interesov obeh strank ni mogoče razumno pričakovati nadaljevanja pogodbenega razmerja do dogovorjenega zaključka ali do izteka roka za obveščanje.
Končno pa se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže ponavljajočo se kršitev pogojev uporabe storitev.
Različne izjeme od 30-dnevnega roka za obveščanje se lahko pojavijo zlasti v zvezi z nezakonito ali neustrezno vsebino, varnostjo blaga ali storitve, ponarejanjem, goljufijo, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov, drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti ali ustreznostjo blaga ali storitve za mladoletnike.
Da bi zagotovili sorazmernost, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev, kjer je razumno in tehnično izvedljivo, s seznama odstraniti le posamezno blago ali storitev poslovnega uporabnika.
Ukinitev spletne posredniške storitve v celoti je najstrožji ukrep.
- = -
(27) Od ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov na podlagi te uredbe ne bi smeli zahtevati, da razkrijejo podrobno delovanje svojih mehanizmov razvrščanja, vključno z algoritmi.
Prav tako ne bi smela biti ovirana njihova zmožnost ukrepanja proti zlonamernemu prirejanju razvrščanja, ki ga izvajajo tretje osebe, tudi v interesu potrošnikov.
Te interese bi bilo treba zaščititi s splošnim opisom glavnih parametrov razvrščanja, ki bi poslovnim uporabnikom in uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovil ustrezno razumevanje delovanja razvrščanja v okviru njihove uporabe konkretnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov.
Za zagotovitev, da se doseže cilj te uredbe, upoštevanje poslovnih interesov ponudnikov spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov zato nikoli ne bi smelo privesti do zavrnitve razkritja glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev.
V zvezi s tem, medtem ko ta uredba ne posega v Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi moral dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja.
- = -
(32) Ta uredba bi morala obravnavati posebne pogodbene pogoje, zlasti v primerih neravnovesij v pogajalski moči, da bi zagotovili, da se pogodbeni odnosi izvajajo v dobri veri in pošteno.
Zaradi predvidljivosti in preglednosti morajo imeti poslovni uporabniki resnično priložnost, da se seznanijo s spremembami pogojev uporabe storitev, ki se jih ne bi smelo uvajati z retroaktivnim učinkom, razen če temeljijo na zakonski ali regulativni obveznosti ali so za te poslovne uporabnike koristne.
Poslovnim uporabnikom bi bilo treba poleg tega zagotoviti jasnost glede pogojev, pod katerimi se njihovo pogodbeno razmerje s ponudniki spletnih posredniških storitev lahko prekine.
Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zagotoviti, da so pogoji za prekinitev vedno sorazmerni in se lahko izvajajo brez nepotrebnih težav.
Končno bi morali biti poslovni uporabniki v celoti obveščeni o vsakem dostopu, ki ga ponudniki spletnih posredniških storitev ohranijo po poteku pogodbe do informacij, ki jih poslovni uporabniki zagotovijo ali ustvarjajo v okviru uporabe spletnih posredniških storitev.
- = -
(46) Države članice bi morale biti zavezane zagotoviti ustrezno in učinkovito izvrševanje te uredbe.
V državah članicah že obstajajo različni sistemi izvrševanja, zato ne bi smele biti zavezane, da ustanovijo nove nacionalne izvršne organe.
Države članice bi morale imeti možnost, da obstoječe organe, vključno s sodišči, pooblastijo za izvrševanje te uredbe.
Ta uredba od držav članic ne bi smela zahtevati, da zagotovijo izvrševanje po uradni dolžnosti ali nalagajo kazni.
- = -
(51) Ker cilja te uredbe, in sicer zagotovitve pravičnega, predvidljivega, trajnostnega in zaupanja vrednega spletnega poslovnega okolja na notranjem trgu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči, temveč se zaradi njegovega obsega in učinkov lažje doseže na ravni Unije, lahko Unija sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe o Evropski uniji.
V skladu z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne presega tistega, kar je potrebno za doseganje navedenega cilja.
- = -
(52) Ta uredba si prizadeva za polno spoštovanje pravice do učinkovitega pravnega sredstva in nepristranskega sodišča iz člena 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah ter spodbujanje uveljavljanja svobode gospodarske pobude iz člena 16 Listine –
- = -