REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

(1)	„poslovni uporabnik“ pomeni vsakega posameznika, ki deluje v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti, ali vsako pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom ponujata blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(2)

„spletne posredniške storitve“ pomeni storitve, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	so storitve informacijske družbe v smislu točke (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(b)	poslovnim uporabnikom omogočajo ponujanje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med temi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo;

(c)	poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom teh storitev in poslovnimi uporabniki, ki ponujajo blago ali storitve potrošnikom;

(3)	„ponudnik spletnih posredniških storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom;

(4)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(5)

„spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po vseh spletiščih ali vseh spletiščih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, poda pa rezultate v katerem koli formatu z informacijami o zahtevani vsebini;

(6)	„ponudnik spletnega iskalnika“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki potrošnikom zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih iskalnikov;

(7)

„uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletni vmesnik, kar je vsaka programska oprema, vključno s spletiščem ali njegovim delom ter aplikacijami, vključno z mobilnimi aplikacijami, za ponujanje blaga ali storitev potrošnikom za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(8)

„razvrstitev“ pomeni relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, oziroma pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja spletnih iskalnikov, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo;

(9)	„nadzor“ pomeni lastništvo podjetja ali sposobnost izvajanja odločilnega vpliva nanj v smislu člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (13);

(10)

„pogoji uporabe storitev“ pomeni vse pogoje ali specifikacije, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in njegovimi poslovnimi uporabniki ter ki jih enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev; ali gre za enostransko določitev, pa se ugotovi na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, kakšna je relativna velikost zadevnih strank, ali so potekala pogajanja ter ali so bile morda nekatere določbe predmet takih pogajanj in sta jih skupaj določila zadevni ponudnik in poslovni uporabnik;

(11)	„pomožno blago in storitve“ pomeni blago in storitve, ki se potrošniku pred koncem posla, začetega v okviru spletne posredniške storitve, ponudijo kot dodatek in dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo poslovni uporabnik ponuja prek spletnih posredniških storitev;

(12)	„mediacija“ pomeni vsak strukturiran postopek, kakor je opredeljen v točki (a) člena 3 Direktive 2008/52/ES;

(13)	„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki poslovnim uporabnikom omogoča, da njim osebno namenjene informacije shranijo tako, da so dostopne za poznejšo uporabo za obdobje, ustrezno glede na namen informacij, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij.

Člen 4

Omejitev, začasna onemogočitev in ukinitev

1. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za omejitev ali začasno onemogočitev zagotavljanja spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku v zvezi s posameznim blagom ali storitvami, ki jih ponuja ta poslovni uporabnik, zadevnemu poslovnemu uporabniku, preden ali tedaj, ko omejitev ali začasna onemogočitev začne učinkovati, predloži obrazložitev razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov.

2. Kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev odloči za ukinitev zagotavljanja spletnih posredniških storitev v celoti določenemu poslovnemu uporabniku, temu poslovnemu uporabniku vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja ukinitve predloži obrazložitev razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov.

3. V primeru omejitve, začasne onemogočitve ali ukinitve ponudnik spletnih posredniških storitev poslovnemu uporabniku omogoči, da pojasni dejstva in okoliščine v okviru notranjega postopka za obravnavo pritožb iz člena 11. Kadar ponudnik spletnih posredniških storitev prekliče omejitev, začasno onemogočitev ali ukinitev, poslovnega uporabnika brez nepotrebnega odlašanja ponovno vključi, vključno z zagotavljanjem dostopa poslovnega uporabnika do osebnih ali drugih podatkov ali obeh, ki so posledica njegove uporabe zadevnih spletnih posredniških storitev preden je omejitev, začasna onemogočitev ali ukinitev začela učinkovati.

4. Rok za obveščanje iz odstavka 2 se ne uporablja, kadar:

(a)	za ponudnika spletnih posredniških storitev velja zakonska ali regulativna obveznost, po kateri mora ukiniti zagotavljanje spletnih posredniških storitev v celoti določenemu poslovnemu uporabniku na način, ki mu ne dopušča spoštovati tega roka za obveščanje, ali

(b)	ponudnik spletnih posredniških storitev uveljavlja pravico do ukinitve zaradi nujnega razloga na podlagi nacionalnega prava, ki je v skladu s pravom Unije;

(c)	ponudnik spletnih posredniških storitev lahko dokaže, da je zadevni poslovni uporabnik večkrat kršil veljavne pogoje uporabe storitev, zaradi česar je bilo ukinjeno zagotavljanje zadevnih spletnih posredniških storitev v celoti.

Kadar se rok za obveščanje iz odstavka 2 ne uporablja, ponudnik spletnih posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja zadevnemu poslovnemu uporabniku na trajnem nosilcu podatkov posreduje obrazložitev razlogov za to odločitev.

5. Obrazložitev razlogov iz odstavkov 1 in 2 ter drugega pododstavka odstavka 4 vsebuje sklicevanje na konkretna dejstva ali okoliščine, vključno z vsebino prijav tretjih oseb, na podlagi katerih je ponudnik spletnih posredniških storitev sprejel odločitev, in sklicevanje na razloge, ki se uporabljajo za odločitev iz točke (c) člena 3(1).

Ponudniku spletnih posredniških storitev ni treba posredovati obrazložitve razlogov, kadar zanj velja zakonska ali regulativna obveznost, da ne navede konkretnih dejstev ali okoliščin oziroma ustreznega razloga ali razlogov, ali če lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže, da je zadevni poslovni uporabnik večkrat kršil veljavne pogoje uporabe storitev, zaradi česar je bilo ukinjeno zagotavljanje zadevnih spletnih posredniških storitev v celoti.

Člen 5

Razvrstitev

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za določanje razvrstitve in razloge za relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre.

2. Ponudniki spletnih iskalnikov določijo glavne parametre, ki so posamično ali skupaj najpomembnejši za določanje razvrstitve, in relativni pomen teh glavnih parametrov, tako da na spletnih iskalnikih navedenih ponudnikov zagotovijo enostavno in javno dostopen opis v preprostem in razumljivem jeziku. Ta opis redno posodabljajo.

3. Kadar glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku, ta ponudnik pripravi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev v skladu z zahtevami iz odstavkov 1 in 2.

4. Kadar ponudnik spletnega iskalnika po prijavi tretje osebe v konkretnem primeru spremeni razvrstitev ali odstrani določeno spletišče s seznama, uporabniku s poslovnim spletiščem ponudi možnost, da pregleda vsebino prijave.

5. Opisi iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti zadostni, da poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočajo, da lahko ustrezno ugotovijo, ali mehanizem razvrščanja upošteva in če, kako in v kolikšni meri, naslednje:

(a)	značilnosti blaga in storitev, ki se ponujajo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika;

(b)	relevantnost navedenih značilnosti za navedene potrošnike;

(c)	kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove spletišča, ki ga uporabljajo uporabniki s poslovnim spletiščem.

6. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti algoritmov ali kakršnih koli informacij, ki bi z razumno gotovostjo omogočile zavajanje potrošnikov s prirejanjem rezultatov iskanja ali jim povzročile škodo. Ta člen ne posega v Direktivo (EU) 2016/943.

7. Da bi ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov olajšala izpolnjevanje in izvrševanje zahtev iz tega člena, Komisija zahtevam glede preglednosti iz tega člena doda smernice.

Člen 7

Diferencirana obravnava

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogoje uporabe storitev vključijo opis diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali bi jo lahko nudili v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih prek teh spletnih posredniških storitev potrošnikom ponuja, na eni strani ta ponudnik sam ali kateri koli poslovni uporabniki, ki jih ta ponudnik nadzira, in na drugi strani drugi poslovni uporabniki. V tem opisu se navedejo glavni gospodarski, komercialni ali pravni razlogi za tako diferencirano obravnavo.

2. Ponudniki spletnih iskalnikov določijo opis diferencirane obravnave, ki jo nudijo ali bi jo lahko nudili v zvezi z blagom ali storitvami, ki jih prek teh spletnih iskalnikov potrošnikom ponuja, na eni strani ta ponudnik sam ali kateri koli uporabniki s poslovnimi spletišči, ki jih ta ponudnik nadzira, in na drugi strani drugi uporabniki s poslovnimi spletišči.

3. Opisi iz odstavkov 1 in 2 zajemajo zlasti, kadar je ustrezno, diferencirano obravnavo s posebnimi ukrepi ali ravnanjem ponudnika spletnih posredniških storitev ali ponudnika spletnega iskalnika v zvezi z naslednjim:

(a)

dostopom, ki ga imajo lahko ponudnik ali poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem, ki jih ta ponudnik nadzira, do katerih koli osebnih ali drugih podatkov ali obojih, ki jih poslovni uporabniki, uporabniki s poslovnim spletiščem ali potrošniki zagotavljajo za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali ki nastajajo z zagotavljanjem navedenih storitev;

(b)	razvrstitvijo ali drugimi nastavitvami, ki jih ponudnik uporablja in ki vplivajo na dostop potrošnikov do blaga ali storitev, ki jih prek teh spletnih posredniških storitev ponujajo drugi poslovni uporabniki ali ki jih prek teh spletnih iskalnikov ponujajo drugi uporabniki s poslovnim spletiščem;

(c)	katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo zadevnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov;

(d)

dostopom do, pogojev za ali katerim koli neposrednim ali posrednim plačilom za uporabo spletnih posredniških storitev ali funkcionalnosti ali tehničnih vmesnikov, ki so pomembni za poslovnega uporabnika ali uporabnika s poslovnim spletiščem in ki so neposredno povezani z uporabo spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ali so jim pomožni.

Člen 16

Spremljanje

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami pozorno spremlja učinek te uredbe na razmerja med spletnimi posredniškimi storitvami in njihovimi poslovnimi uporabniki ter med spletnimi iskalniki in uporabniki s poslovnim spletiščem. Komisija v ta namen zbere ustrezne informacije za spremljanje sprememb v teh razmerjih, vključno z izvajanjem ustreznih študij. Države članice pomagajo Komisiji tako, da ji na zahtevo predložijo vse ustrezne zbrane informacije, vključno o specifičnih primerih. Komisija lahko za namene tega člena in člena 18 skuša pridobiti informacije od ponudnikov spletnih posredniških storitev.

whereas

(5) Narava razmerja med ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovnimi uporabniki bi lahko privedla tudi do razmer, v katerih imajo poslovni uporabniki pogosto omejene možnosti, da posežejo po učinkovitih pravnih sredstvih, kadar je spor posledica enostranskih dejanj ponudnikov teh storitev.
V veliko primerih ti ponudniki nimajo vzpostavljenih dostopnih in učinkovitih notranjih sistemov za obravnavo pritožb.
Obstoječi alternativni mehanizmi za izvensodno reševanje sporov so lahko prav tako iz več razlogov neučinkoviti, tudi zaradi pomanjkanja specializiranih mediatorjev in strahu poslovnih uporabnikov pred povračilnimi ukrepi.

- = -

(7) Na ravni Unije bi bilo treba določiti usmerjen sklop obveznih pravil, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu.
Zlasti bi bilo treba poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev zagotoviti ustrezno preglednost ter učinkovite možnosti pravnih sredstev po vsej Uniji, da bi olajšali čezmejno poslovanje znotraj Unije in tako izboljšali pravilno delovanje notranjega trga ter se odzvali na morebiten pojav razdrobljenosti na specifičnih področjih, ki jih zajema ta uredba.

- = -

(10) V raznovrstnih odnosih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo različne storitve, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja.
Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in na tehnološko nevtralen način.
Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali so sklenjeni izven spleta ali pa sploh niso sklenjeni, kar pomeni, da ne bi smela biti določena nobena zahteva za kakršno koli pogodbeno razmerje med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki bi bilo osnovni pogoj, da bi spletne posredniške storitve spadale na področje uporabe te uredbe.
Sama vključitev storitve obrobnega značaja ne bi smela biti razumljena kot izpolnitev cilja spletne strani ali storitve, da omogoča posle v smislu spletnih posredniških storitev.
Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij med ponudniki in poslovnimi uporabniki, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve.
Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe zadevni stranki izrazita namero, da se nedvoumno zavežeta na trajnem nosilcu podatkov, ne da bi se zahteval izrecni pisni dogovor.

- = -

(11) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme, kot so trgovine z aplikacijami, in spletne storitve družbenih medijev, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za zagotavljanje takih storitev.
V tem smislu bi se lahko spletne posredniške storitve zagotavljale tudi z uporabo tehnologije glasovnega upravljanja.
Prav tako ne bi smelo biti pomembno, ali ti posli med poslovnimi uporabniki in potrošniki vključujejo kakršno koli denarno plačilo ali da se del poslov sklene izven spleta.
Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletne posredniške storitve „peer-to-peer“ brez vključenosti poslovnih uporabnikov, spletne posredniške storitve, ki potekajo izključno med podjetji in niso na voljo potrošnikom, spletna oglaševalska orodja in spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.
Iz istega razloga ta uredba ne bi smela zajemati storitev programske opreme za optimizacijo spletnih strani za iskalnike in storitev, ki zadevajo programsko opremo za blokiranje oglasov.
Tehnološke funkcionalnosti in vmesniki, ki zgolj povezujejo strojno opremo in aplikacije, ne bi smeli biti zajeti v tej uredbi, saj običajno ne izpolnjujejo zahtev za spletne posredniške storitve.
Vendar pa so lahko takšne funkcionalnosti ali vmesniki pomožni za nekatere spletne posredniške storitve ali pa so z njimi neposredno povezani, in v tem primeru bi se morale za zadevne ponudnike spletnih posredniških storitev uporabljati zahteve glede preglednosti v zvezi z diferencirano obravnavo na podlagi teh funkcionalnosti in vmesnikov.
Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom.

- = -

(13) Glede na visoko hitrost inovacij bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi tehnološko nevtralna.
Zlasti bi bilo treba to opredelitev razumeti tako, da zajema tudi glasovne zahteve.

- = -

(22) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev, da določenemu poslovnemu uporabniku omeji, začasno onemogoči ali ukine zagotavljanje svojih storitev, tudi tako, da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali jih odstrani iz rezultatov iskanja.
Poleg začasne onemogočitve lahko ponudniki spletnih posredniških storitev tudi omejijo posamezne uvrstitve poslovnih uporabnikov, na primer z degradacijo ali z negativnim vplivanjem na pojavnost poslovnega uporabnika (zakrivanje), ki lahko vključuje znižanje njegove razvrstitve.
Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morale biti posredovane, preden ali takrat ko omejitev, ali začasna onemogočitev začne učinkovati, skupaj z obrazložitvijo razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov.
Da bi karseda zmanjšali negativen učinek takšnih odločitev na poslovne uporabnike, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotoviti tudi možnost pojasnitve dejstev, ki so privedla do te odločitve v okviru notranjega postopka za obravnavo pritožb, kar bo poslovnim uporabnikom pomagalo, da, kadar je mogoče, ponovno vzpostavijo skladnost.
Poleg tega, kadar ponudnik spletnih posredniških storitev prekliče odločitev o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi, na primer, ker je bila sprejeta zaradi napake ali ker kršitev pogojev uporabe storitev, ki je vodila v sprejetje te odločitve, ni bila zagrešena v slabi veri in je bila odpravljena na zadovoljiv način, bi moral ponudnik poslovnega uporabnika brez nepotrebnega odlašanja ponovno vključiti, vključno z njegovim dostopom do osebnih oziroma drugih podatkov ali do obojih, do katerih je imel dostop pred sprejetjem te odločitve.

- = -

(23) Ukinitev spletnih posredniških storitev v celoti in s tem povezan izbris podatkov, predloženih za uporabo ali zbranih z zagotavljanjem spletnih posredniških storitev, pomeni izgubo bistvenih informacij, kar bi lahko imelo znatne posledice za poslovne uporabnike in bi lahko tudi zmanjšalo njihovo zmožnost ustreznega uveljavljanja drugih pravic, ki jim jih zagotavlja ta uredba.
Zato bi moral ponudnik spletnih posredniških storitev zadevnemu poslovnemu uporabniku predložiti obrazložitev razlogov na trajnem nosilcu podatkov vsaj 30 dni pred začetkom učinkovanja ukinitve zagotavljanja njegovih spletnih posredniških storitev v celoti.
Vendar pa se ta rok za obveščanje na primer ne bi smel uporabljati v primerih, ko mora ponudnik spletnih posredniških storitev določenemu poslovnemu uporabniku v celoti ukiniti zagotavljanje spletnih posredniških storitev zaradi zakonske ali regulativne obveznosti.
Prav tako se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar se ponudnik spletnih posredniških storitev sklicuje na pravice do ukinitve po nacionalnem pravu in v skladu s pravom Unije, ki dopuščajo takojšnjo ukinitev, kadar ob upoštevanju vseh okoliščin posameznega primera in tehtanju interesov obeh strank ni mogoče razumno pričakovati nadaljevanja pogodbenega razmerja do dogovorjenega zaključka ali do izteka roka za obveščanje.
Končno pa se 30-dnevni rok za obveščanje ne bi smel uporabljati, kadar lahko ponudnik spletnih posredniških storitev dokaže ponavljajočo se kršitev pogojev uporabe storitev.
Različne izjeme od 30-dnevnega roka za obveščanje se lahko pojavijo zlasti v zvezi z nezakonito ali neustrezno vsebino, varnostjo blaga ali storitve, ponarejanjem, goljufijo, zlonamerno programsko opremo, neželeno elektronsko pošto, kršitvami varstva podatkov, drugimi tveganji na področju kibernetske varnosti ali ustreznostjo blaga ali storitve za mladoletnike.
Da bi zagotovili sorazmernost, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev, kjer je razumno in tehnično izvedljivo, s seznama odstraniti le posamezno blago ali storitev poslovnega uporabnika.
Ukinitev spletne posredniške storitve v celoti je najstrožji ukrep.

- = -

(24) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki to blago in storitve ponujajo potrošnikom.
Razvrstitev se nanaša na relativno izpostavljenost ponudb poslovnih uporabnikov ali na pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov in so rezultat uporabe algoritmičnega razvrščanja, mehanizmov za ocene ali odzive, vizualnega poudarjanja ali drugih instrumentov za poudarjanje oziroma kombinacije teh orodij.
Predvidljivost pomeni, da ponudniki spletnih posredniških storitev razvrstitev ne določajo samovoljno.
Ponudniki bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za določanje razvrstitve, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja.
Posebna zasnova te obveznosti glede preglednosti je pomembna za poslovne uporabnike, saj vključuje opredelitev omejenega sklopa parametrov, ki so najbolj relevantni izmed morebitno veliko večjega števila parametrov, ki v določeni meri vplivajo na razvrščanje.
Ta obrazložen opis bi moral poslovnim uporabnikom pomagati, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali nekatere lastnosti tega blaga ali storitev.
Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti tako, da se nanaša na splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali degradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo.

- = -

(25) Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev, bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev, ter razlago relativnih učinkov tega vpliva.
Plačilo bi se v tem smislu lahko nanašalo na plačila, katerih glavni ali edini namen je izboljšati razvrstitev, pa tudi na posredno plačilo v obliki raznovrstnih dodatnih obveznosti, ki jih sprejme poslovni uporabnik in bi v praksi lahko imele isti učinek, kot je uporaba storitev, ki so pomožne ali imajo dodatne funkcije.
Vsebina opisa, vključno s številom in vrsto glavnih parametrov, se lahko zato močno razlikuje glede na zadevno konkretno spletno posredniško storitev, vendar bi morala poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev.
Kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje kakovosti blaga ali storitev poslovnih uporabnikov, uporaba urejevalnikov in njihova zmožnost vplivanja na razvrstitev zadevnega blaga ali storitev, obseg vpliva plačila na razvrstitev, pa tudi elementi, ki niso ali so le postransko povezani s samim blagom ali storitvijo, kot so funkcije za predstavitev spletne ponudbe, bi lahko bili primeri glavnih parametrov, ki bi lahko – če so v preprostem in razumljivem jeziku vključeni v splošni opis mehanizma razvrščanja – poslovnim uporabnikom pomagali pridobiti zahtevano ustrezno razumevanje njegovega delovanja.

- = -

(27) Od ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov na podlagi te uredbe ne bi smeli zahtevati, da razkrijejo podrobno delovanje svojih mehanizmov razvrščanja, vključno z algoritmi.
Prav tako ne bi smela biti ovirana njihova zmožnost ukrepanja proti zlonamernemu prirejanju razvrščanja, ki ga izvajajo tretje osebe, tudi v interesu potrošnikov.
Te interese bi bilo treba zaščititi s splošnim opisom glavnih parametrov razvrščanja, ki bi poslovnim uporabnikom in uporabnikom s poslovnim spletiščem zagotovil ustrezno razumevanje delovanja razvrščanja v okviru njihove uporabe konkretnih spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov.
Za zagotovitev, da se doseže cilj te uredbe, upoštevanje poslovnih interesov ponudnikov spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov zato nikoli ne bi smelo privesti do zavrnitve razkritja glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev.
V zvezi s tem, medtem ko ta uredba ne posega v Direktivo (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta (5), bi moral dani opis temeljiti najmanj na dejanskih podatkih o relevantnosti uporabljenih parametrov razvrščanja.

- = -

(29) Pomožno blago in storitve bi se morali razumeti kot blago in storitve, ki se potrošniku tik pred koncem posla, začetega v okviru spletnih posredniških storitev, ponujajo kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabnik ponuja.
Pomožno blago in storitve se nanašajo na proizvode, ki so običajno odvisni od primarnega blaga ali storitve in z njima neposredno povezani, da lahko delujejo.
Zato bi ta pojem moral izključevati blago in storitve, ki se zgolj prodajajo poleg zadevnega primarnega blaga in storitev in niso dopolnilo po svoji naravi.
Primeri pomožnih storitev vključujejo storitve popravila za posamezno blago ali finančne produkte, kot je zavarovanje najema vozila, ki se ponuja kot dopolnilo določenemu blagu ali storitvam, ki jih ponuja poslovni uporabnik.
Prav tako bi lahko pomožno blago vključevalo blago, ki dopolnjuje določen proizvod, ki ga ponuja poslovni uporabnik, in predstavlja orodje za nadgradnjo ali individualizacijo, povezano s tem proizvodom.
Ponudniki spletnih posredniških storitev, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve, ki so pomožne blagu ali storitvi, ki jo prodaja poslovni uporabnik z uporabo spletnih posredniških storitev, bi morali v svojih pogojih uporabe storitev navesti opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki jih ponujajo.
Takšen opis bi moral biti na voljo v pogojih uporabe storitev, ne glede na to, ali pomožno blago ali storitev zagotavlja sam ponudnik spletnih posredniških storitev ali tretja oseba.
Takšen opis bi moral biti dovolj celovit, da bi omogočil poslovnemu uporabniku, da razume, ali se katero koli blago ali storitev prodaja kot pomožna blagu ali storitvi poslovnega uporabnika.
Ne bi smelo biti potrebno, da opis vključuje določeno blago ali storitev, temveč vrsto proizvoda, ki se ga ponuja kot dopolnilo primarnemu proizvodu poslovnega uporabnika.
Poleg tega bi moral ta opis v vseh okoliščinah vključevati, ali in pod katerimi pogoji je poslovnemu uporabniku dovoljeno, da ponuja svoje lastne pomožno blago ali storitev kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo ponuja prek spletnih posredniških storitev.

- = -

(33) Možnost dostopanja do podatkov in njihove uporabe, vključno z osebnimi podatki, lahko omogoči pomembno ustvarjanje vrednosti v gospodarstvu spletnih platform, tako na splošno kot tudi za zadevne poslovne uporabnike in spletne posredniške storitve.
Zato je pomembno, da ponudniki spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom zagotavljajo jasen opis obsega, narave in pogojev dostopa do določenih kategorij podatkov ter njihove uporabe.
Opis bi moral biti sorazmeren in bi se lahko nanašal na splošne pogoje dostopa namesto izčrpnega navajanja dejanskih podatkov ali kategorij podatkov.
Vendar je mogoče v opis vključiti tudi opredelitev nekaterih vrst dejanskih podatkov, ki utegnejo biti izredno pomembni za poslovne uporabnike, in posebne pogoje za dostop do njih.
Takšni podatki bi lahko vključevali ocene in odzive, ki jih zberejo poslovni uporabniki o spletnih posredniških storitvah.
V splošnem bi moral opis omogočiti, da bi poslovni uporabniki lahko razumeli, ali lahko uporabijo podatke za izboljšanje ustvarjanja vrednosti, vključno z morebitno nadaljnjo uporabo podatkovnih storitev tretjih oseb.

- = -

(37) Da bi poslovnim uporabnikom, vključno s tistimi, katerih uporaba ustreznih spletnih posredniških storitev je bila morda omejena, začasno onemogočena ali ukinjena, omogočili dostop do takojšnjih, primernih in učinkovitih možnosti pravnih sredstev, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotavljati notranji sistem za obravnavo pritožb.
Ta notranji sistem za obravnavo pritožb bi moral temeljiti na načelih preglednosti in enake obravnave v enakovrednih situacijah, zagotovil pa naj bi, da bi ponudnik spletnih posredniških storitev in zadevni poslovni uporabnik lahko pomemben delež pritožb v razumnem času rešila dvostransko.
Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko med obravnavo pritožbe odločitev, ki so jo sprejeli, ohranijo v veljavi.
Vsakršen poskus, da se dogovor doseže prek notranjega postopka za obravnavo pritožb, ne vpliva na pravice ponudnikov spletnih posredniških storitev ali poslovnih uporabnikov, da kadar koli med notranjim postopkom za obravnavo pritožb ali po njem začnejo sodni postopek.
Poleg tega bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev objavljati in vsaj enkrat letno preverjati informacije o delovanju in uspešnosti svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb, da bi poslovni uporabniki lažje razumeli glavne vrste težav, ki lahko nastanejo v okviru zagotavljanja različnih spletnih posredniških storitev, in možnosti za hitro in uspešno dvostransko reševanje spora.

- = -

(42) Ker bi bilo treba od ponudnikov spletnih posredniških storitev dosledno zahtevati, da določijo mediatorje, s katerimi so pripravljeni sodelovati, in bi morali biti zavezani, da v vsakem poskusu mediacije na podlagi te uredbe sodelujejo v dobri veri, bi bilo treba te obveznosti določiti tako, da poslovni uporabniki sistema mediacije ne bi zlorabljali.
Poslovni uporabniki bi tudi morali biti zavezani, da v mediaciji sodelujejo v dobri veri.
Ponudniki spletnih posredniških storitev ne bi smeli biti zavezani k sodelovanju v mediaciji, kadar poslovni uporabnik začne postopek o zadevi, v zvezi s katero je ta poslovni uporabnik predhodno že zahteval mediacijo in kjer je mediator ugotovil, da v navedenem primeru poslovni uporabnik ni ravnal v dobri veri.
Ponudniki spletnih posredniških storitev prav tako ne bi smeli biti zavezani k sodelovanju v mediaciji s poslovnimi uporabniki, ki so začeli večkratne neuspešne postopke mediacije.
Takšne izjemne okoliščine ne bi smele omejevati možnosti poslovnega uporabnika, da zadevo predloži mediaciji, kadar po presoji mediatorja predmet mediacije ni povezan s prejšnjimi zadevami.

- = -

keyboard_tab REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL