REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf

2019/1150 SL cercato: 'glede' . Output generated live by software developed by IusOnDemand srl

index glede:

2 Člen 1 Predmet urejanja in področje uporabe

4 Člen 2 Opredelitev pojmov

2 Člen 5 Razvrstitev

1 Člen 11 Notranji sistem za obravnavo pritožb

1 Člen 12 Mediacija

2 Člen 14 Sodni postopki, ki jih začnejo reprezentativne organizacije ali združenja in javni organi

1 Člen 15 Izvrševanje

1 Člen 18 Pregled

Člen 19 Začetek veljavnosti in uporaba

whereas glede:

definitions:

cloud tag:

and the number of total unique words without stopwords is: 874

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1. Namen te uredbe je prispevati k pravilnemu delovanju notranjega trga z določitvijo pravil, s katerimi se poslovnim uporabnikom spletnih posredniških storitev in uporabnikom s poslovnim spletiščem v zvezi s spletnimi iskalniki zagotovijo ustrezna preglednost, pravičnost in učinkovite možnosti pravnih sredstev.

2. Ta uredba se uporablja za spletne posredniške storitve in spletne iskalnike, ki se zagotavljajo ali se njihovo zagotavljanje ponudi poslovnim uporabnikom oziroma uporabnikom s poslovnim spletiščem, ki imajo svoj sedež ali prebivališče v Uniji in ki prek teh spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ne glede na sedež ali prebivališče ponudnikov navedenih storitev in ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja.

3. Ta uredba se ne uporablja za spletne plačilne storitve, spletna oglaševalska orodja ali spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.

4. Ta uredba ne posega v nacionalna pravila, ki v skladu s pravom Unije prepovedujejo ali kaznujejo enostransko ravnanje ali nepoštene poslovne prakse, kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi. Ta uredba ne vpliva na nacionalno civilno pravo, zlasti pogodbeno pravo, kot so pravila o veljavnosti, sklenitvi, učinkih ali prenehanju pogodbe, kolikor so pravila nacionalnega civilnega prava skladna s pravom Unije in kolikor zadevni vidiki niso zajeti v tej uredbi.

5. Ta uredba ne posega v pravo Unije, zlasti pravo Unije, ki se uporablja na področjih pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, konkurence, varstva podatkov, varovanja poslovnih skrivnosti, varstva potrošnikov, elektronskega poslovanja in finančnih storitev.

Člen 2

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)	„poslovni uporabnik“ pomeni vsakega posameznika, ki deluje v okviru poslovne ali poklicne dejavnosti, ali vsako pravno osebo, ki prek spletnih posredniških storitev potrošnikom ponujata blago ali storitve v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(2)

„spletne posredniške storitve“ pomeni storitve, ki izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	so storitve informacijske družbe v smislu točke (b) člena 1(1) Direktive (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta (12);

(b)	poslovnim uporabnikom omogočajo ponujanje blaga ali storitev potrošnikom z namenom lažjega začetka neposrednih poslov med temi poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, kje se navedeni posli nato sklenejo;

(c)	poslovnim uporabnikom se zagotavljajo na podlagi pogodbenih razmerij med ponudnikom teh storitev in poslovnimi uporabniki, ki ponujajo blago ali storitve potrošnikom;

(3)	„ponudnik spletnih posredniških storitev“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih posredniških storitev poslovnim uporabnikom;

(4)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj njene trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(5)

„spletni iskalnik“ pomeni digitalno storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po vseh spletiščih ali vseh spletiščih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, poda pa rezultate v katerem koli formatu z informacijami o zahtevani vsebini;

(6)	„ponudnik spletnega iskalnika“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki potrošnikom zagotavlja ali ponudi zagotavljanje spletnih iskalnikov;

(7)

„uporabnik s poslovnim spletiščem“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja spletni vmesnik, kar je vsaka programska oprema, vključno s spletiščem ali njegovim delom ter aplikacijami, vključno z mobilnimi aplikacijami, za ponujanje blaga ali storitev potrošnikom za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(8)

„razvrstitev“ pomeni relativno mesto vidnosti blaga ali storitev, ki se ponujajo prek spletnih posredniških storitev, oziroma pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja spletnih iskalnikov, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov, ne glede na tehnična sredstva, ki se uporabijo za tako predstavitev, organizacijo ali sporočilo;

(9)	„nadzor“ pomeni lastništvo podjetja ali sposobnost izvajanja odločilnega vpliva nanj v smislu člena 3(2) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (13);

(10)

„pogoji uporabe storitev“ pomeni vse pogoje ali specifikacije, ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom spletnih posredniških storitev in njegovimi poslovnimi uporabniki ter ki jih enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev; ali gre za enostransko določitev, pa se ugotovi na podlagi splošne ocene, pri čemer samo po sebi ni odločilno, kakšna je relativna velikost zadevnih strank, ali so potekala pogajanja ter ali so bile morda nekatere določbe predmet takih pogajanj in sta jih skupaj določila zadevni ponudnik in poslovni uporabnik;

(11)	„pomožno blago in storitve“ pomeni blago in storitve, ki se potrošniku pred koncem posla, začetega v okviru spletne posredniške storitve, ponudijo kot dodatek in dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo poslovni uporabnik ponuja prek spletnih posredniških storitev;

(12)	„mediacija“ pomeni vsak strukturiran postopek, kakor je opredeljen v točki (a) člena 3 Direktive 2008/52/ES;

(13)	„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki poslovnim uporabnikom omogoča, da njim osebno namenjene informacije shranijo tako, da so dostopne za poznejšo uporabo za obdobje, ustrezno glede na namen informacij, in ki omogoča nespremenjeno reprodukcijo shranjenih informacij.

Člen 5

Razvrstitev

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v pogojih uporabe storitev določijo glavne parametre za določanje razvrstitve in razloge za relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre.

2. Ponudniki spletnih iskalnikov določijo glavne parametre, ki so posamično ali skupaj najpomembnejši za določanje razvrstitve, in relativni pomen teh glavnih parametrov, tako da na spletnih iskalnikih navedenih ponudnikov zagotovijo enostavno in javno dostopen opis v preprostem in razumljivem jeziku. Ta opis redno posodabljajo.

3. Kadar glavni parametri vključujejo možnost, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem vplivajo na razvrstitev z neposrednim ali posrednim plačilom zadevnemu ponudniku, ta ponudnik pripravi tudi opis navedenih možnosti in učinkov takega plačila na razvrstitev v skladu z zahtevami iz odstavkov 1 in 2.

4. Kadar ponudnik spletnega iskalnika po prijavi tretje osebe v konkretnem primeru spremeni razvrstitev ali odstrani določeno spletišče s seznama, uporabniku s poslovnim spletiščem ponudi možnost, da pregleda vsebino prijave.

5. Opisi iz odstavkov 1, 2 in 3 morajo biti zadostni, da poslovnim uporabnikom ali uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočajo, da lahko ustrezno ugotovijo, ali mehanizem razvrščanja upošteva in če, kako in v kolikšni meri, naslednje:

(a)	značilnosti blaga in storitev, ki se ponujajo potrošnikom prek spletnih posredniških storitev ali spletnega iskalnika;

(b)	relevantnost navedenih značilnosti za navedene potrošnike;

(c)	kar zadeva spletne iskalnike, značilnosti zasnove spletišča, ki ga uporabljajo uporabniki s poslovnim spletiščem.

6. Ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri izpolnjevanju zahtev iz tega člena ni treba razkriti algoritmov ali kakršnih koli informacij, ki bi z razumno gotovostjo omogočile zavajanje potrošnikov s prirejanjem rezultatov iskanja ali jim povzročile škodo. Ta člen ne posega v Direktivo (EU) 2016/943.

7. Da bi ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov olajšala izpolnjevanje in izvrševanje zahtev iz tega člena, Komisija zahtevam glede preglednosti iz tega člena doda smernice.

Člen 11

Notranji sistem za obravnavo pritožb

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev zagotovijo notranji sistem za obravnavo pritožb poslovnih uporabnikov.

Ta notranji sistem za obravnavo pritožb je za poslovne uporabnike enostavno dostopen in brezplačen ter zagotavlja obravnavo v razumnem roku. Temelji na načelih preglednosti in enake obravnave v enakovrednih situacijah ter obravnave pritožb na način, ki je sorazmeren z njihovim pomenom in kompleksnostjo. Poslovnim uporabnikom omogoča vložitev pritožb neposredno pri zadevnem ponudniku glede katere koli izmed naslednjih težav:

(a)	domnevno neizpolnjevanje katerih koli obveznosti tega ponudnika, ki so določene v tej uredbi, ki vpliva na poslovnega uporabnika, ki vlaga pritožbo (v nadaljnjem besedilu: pritožnik);

(b)	tehnološke težave, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in vplivajo na pritožnika;

(c)	sprejeti ukrepi navedenega ponudnika ali njegovo ravnanje, ki se neposredno nanašajo na zagotavljanje spletnih posredniških storitev in ki vplivajo na pritožnika.

2. Ponudniki spletnih posredniških storitev v okviru svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb:

(a)	ustrezno upoštevajo vložene pritožbe in zagotavljajo nadaljnje ukrepanje, ki bi bilo lahko potrebno za ustrezno reševanje izpostavljene težave;

(b)	pritožbe obravnavajo hitro in učinkovito ob upoštevanju pomena in kompleksnosti izpostavljene težave;

(c)	pritožniku individualizirano ter v preprostem in razumljivem jeziku sporočijo rezultat notranjega postopka obravnave pritožbe.

3. Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev zagotovijo vse ustrezne informacije v zvezi z dostopom do njihovega notranjega sistema za obravnavo pritožb in njegovim delovanjem.

4. Ponudniki spletnih posredniških storitev pripravijo informacije o delovanju in učinkovitosti svojega notranjega sistema za obravnavo pritožb ter poskrbijo, da so enostavno dostopne javnosti. Te informacije preverijo vsaj enkrat letno in jih posodobijo, kadar so potrebne bistvene spremembe.

Te informacije vključujejo skupno število vloženih pritožb, glavne vrste pritožb, povprečen čas, potreben za obravnavo pritožb, in informacije o rezultatih pritožb v zbirni obliki.

5. Določbe tega člena se ne uporabljajo za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.

Člen 12

Mediacija

1. Ponudniki spletnih posredniških storitev v svojih pogojih uporabe storitev določijo dva ali več mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati, da bi poskusili doseči dogovor s poslovnimi uporabniki o izvensodnem reševanju sporov med ponudnikom in poslovnim uporabnikom, ki nastanejo v zvezi z zagotavljanjem zadevnih spletnih posredniških storitev, vključno s pritožbami, ki jih ni bilo mogoče rešiti s pomočjo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz člena 11.

Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko mediatorje, ki zagotavljajo storitve mediacije s kraja zunaj Unije, določijo zgolj, kadar se zagotovi, da zadevni poslovni uporabniki zaradi zagotavljanja navedenih storitev s strani mediatorjev zunaj Unije niso dejansko prikrajšani za koriščenje katerih koli pravnih zaščitnih ukrepov iz prava Unije ali prava držav članic.

2. Mediatorji iz odstavka 1 izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a)	so nepristranski in neodvisni;

(b)	njihove storitve mediacije so cenovno dostopne za poslovne uporabnike zadevnih spletnih posredniških storitev;

(c)	sposobni so zagotavljati storitve mediacije v jeziku pogojev uporabe storitev, ki urejajo pogodbeno razmerje med zadevnim ponudnikom spletnih posredniških storitev in poslovnim uporabnikom;

(d)	zlahka so dosegljivi bodisi fizično v kraju sedeža ali prebivališča poslovnega uporabnika bodisi na daljavo z uporabo komunikacijskih tehnologij;

(e)	storitve mediacije lahko zagotavljajo brez nepotrebnega odlašanja;

(f)	zadostno razumejo splošne poslovne odnose med podjetji, zaradi česar lahko učinkovito prispevajo k poskusu reševanja sporov.

3. Ne glede na prostovoljno naravo mediacije, ponudniki spletnih posredniških storitev in poslovni uporabniki v vsakem poskusu mediacije na podlagi tega člena sodelujejo v dobri veri.

4. Ponudniki spletnih posredniških storitev v vsakem posameznem primeru nosijo razumen delež skupnih stroškov mediacije. Razumni delež teh skupnih stroškov se določi na podlagi predloga mediatorja ob upoštevanju vseh ustreznih okoliščin konkretnega primera, zlasti veljavnosti trditev strank v sporu, ravnanja strank ter velikosti in medsebojnega razmerja finančne moči obeh strank.

5. Vsakršen poskus, da se z mediacijo doseže dogovor o rešitvi spora v skladu s tem členom, ne vpliva na pravice zadevnih ponudnikov spletnih posredniških storitev in poslovnih uporabnikov, da kadar koli pred postopkom mediacije, med njim ali po njem začnejo sodni postopek.

6. Če to zahteva poslovni uporabnik, ponudnik spletnih posredniških storitev pred začetkom mediacije da poslovnemu uporabniku na voljo informacije o delovanju in uspešnosti mediacije, povezane z njegovimi dejavnostmi.

7. Obveznost iz odstavka 1 se ne uporablja za ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v smislu Priloge k Priporočilu 2003/361/ES.

Člen 14

Sodni postopki, ki jih začnejo reprezentativne organizacije ali združenja in javni organi

1. Organizacije in združenja, ki imajo legitimni interes pri zastopanju poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ter javni organi, vzpostavljeni v državah članicah, imajo pravico začeti postopek pred pristojnimi nacionalnimi sodišči v Uniji v skladu s pravili države članice, v kateri je postopek začet, za prenehanje ali prepoved katere koli neskladnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

2. Komisija spodbuja države članice k izmenjavi najboljših prakse in informacij z drugimi državami članicami na podlagi registrov nezakonitih dejanj, v zvezi s katerimi so nacionalna sodišča izdala opustitvene odločbe, kadar takšne registre vzpostavijo ustrezni javni subjekti ali organi.

3. Organizacije ali združenja imajo pravico iz odstavka 1 le, kadar izpolnjujejo vse naslednje zahteve:

(a)	so pravilno ustanovljeni v skladu s pravom države članice;

(b)	trajnostno si prizadevajo za cilje, ki so v skupnem interesu skupine poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem, ki jih zastopajo;

(c)	so neprofitni;

(d)	na njihovo odločanje ne vplivajo neustrezno tretji ponudniki financiranja, zlasti ponudniki spletnih posredniških storitev ali spletnih iskalnikov.

Zato organizacije ali združenja v celoti in javno razkrijejo informacije o članstvu in viru financiranja.

4. V državah članicah, v katerih so bili javni organi vzpostavljeni, imajo ti javni organi pravico iz odstavka 1, kadar jim je naložena obramba skupnih interesov poslovnih uporabnikov ali uporabnikov s poslovnim spletiščem ali zagotavljanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice.

5. Države članice lahko določijo:

(a)	organizacije ali združenja s sedežem v tej državi članici, ki izpolnjujejo vsaj zahteve iz odstavka 3, na zahtevo teh organizacij ali združenj,

(b)	javne organe, vzpostavljene v tej državi članici, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 4,

ki se jim podeli pravica iz odstavka 1. Države članice sporočijo Komisiji ime in namen vseh takšnih določenih organizacij, združenj ali javnih organov.

6. Komisija pripravi seznam organizacij, združenj in javnih organov, določenih na podlagi odstavka 5. V tem seznamu se navede namen teh organizacij, združenj in javnih organov. Ta seznam se objavi v Uradnem listu Evropske unije. Spremembe tega seznama se objavijo brez odlašanja, v vsakem primeru pa se posodobljeni seznam pripravi in objavi vsakih šest mesecev.

7. Sodišča sprejmejo seznam iz odstavka 6 kot dokaz pravne sposobnosti organizacije, združenja ali javnega organa, brez poseganja v pravico sodišča do preučitve, ali namen tožnika upravičuje začetek postopka v posameznem primeru.

8. Če ima država članica ali Komisija pomisleke glede tega, ali organizacija ali združenje izpolnjuje merila iz odstavka 3, oziroma glede tega, ali javni organ izpolnjuje merila iz odstavka 4, država članica, ki je to organizacijo, združenje ali javni organ določila, pomisleke preuči in po potrebi prekliče določitev, če eno ali več meril ni izpolnjenih.

9. Pravica iz odstavka 1 ne posega v pravice poslovnih uporabnikov in uporabnikov s poslovnim spletiščem, da v skladu s pravili države članice, v kateri se postopek začne, pri pristojnih nacionalnih sodiščih začnejo kateri koli postopek, ki temelji na individualnih pravicah in katerega namen je doseči prenehanje katere koli neskladnosti ponudnikov spletnih posredniških storitev ali ponudnikov spletnih iskalnikov z ustreznimi zahtevami iz te uredbe.

Člen 15

Izvrševanje

1. Vsaka država članica zagotovi ustrezno in učinkovito izvrševanje te uredbe.

2. Države članice določijo pravila glede ukrepov, ki se uporabijo za kršitve te uredbe, in zagotovijo njihovo izvajanje. Ti ukrepi morajo biti učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Člen 18

Pregled

1. Komisija do 13. januarja 2022 in nato vsaka tri leta oceni to uredbo in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

2. Prva ocena te uredbe se opravi zlasti glede naslednjega:

(a)	ocene izpolnjevanja obveznosti iz členov 3 do 10 ter njihovega učinka na gospodarstvo spletnih platform;

(b)	ocene učinka in učinkovitosti vseh uveljavljenih kodeksov ravnanja, da bi izboljšali pravičnost in preglednost;

(c)

nadaljnje preučitve težav, ki so nastale zaradi odvisnosti poslovnih uporabnikov od spletnih posredniških storitev, in težav, ki so nastale zaradi nepoštenih poslovnih praks ponudnikov spletnih posredniških storitev, ter z namenom nadaljnjega ugotavljanja, koliko so takšne prakse še vedno razširjene;

(d)	nadaljnje preučitve, ali je konkurenca med blagom ali storitvami, ki jih ponuja poslovni uporabnik, ter blagom in storitvami, ki jih ponuja ali nadzira ponudnik spletnih posredniških storitev, poštena in ali ponudniki spletnih posredniških storitev v tem pogledu zlorabljajo privilegirane podatke;

(e)	ocene učinka te uredbe na vsa morebitna neravnovesja v razmerjih med ponudniki operativnih sistemov in njihovimi poslovnimi uporabniki;

(f)	ocene, ali je področje uporabe uredbe, predvsem kar zadeva opredelitev izraza „poslovni uporabnik“, ustrezno, v smislu, da ne spodbuja navideznega samozaposlovanja.

S prvo in nadaljnjimi ocenami se ugotovi, ali so morda potrebna dodatna pravila, tudi v zvezi z izvrševanjem, da se zagotovi pravično, predvidljivo, trajnostno in zaupanja vredno spletno poslovno okolje na notranjem trgu. Komisija po ocenah sprejme ustrezne ukrepe, ki lahko vključujejo zakonodajne predloge.

3. Države članice zagotovijo vse ustrezne informacije, ki so jim na voljo in jih lahko Komisija potrebuje za pripravo poročila iz odstavka 1.

4. Komisija pri oceni te uredbe med drugim upošteva mnenja in poročila, ki ji jih predstavi skupina strokovnjakov opazovalnice gospodarstva spletnih platform. Komisija upošteva tudi vsebino in delovanje vseh kodeksov ravnanja iz člena 17, kadar je ustrezno.

whereas

(2) Spletne posredniške storitve so lahko bistvene za poslovni uspeh podjetij, ki prek njih dosežejo potrošnike.
Da bi v celoti izkoristili vse prednosti gospodarstva spletnih platform, je torej pomembno, da lahko podjetja zaupajo spletnim posredniškim storitvam, s katerimi vstopijo v poslovno razmerje.
To je pomembno predvsem zato, ker vse večji delež posredovanja poslov prek spletnih posredniških storitev, ki ga spodbujajo močni posredni mrežni učinki, ki temeljijo na podatkih, povzroča vse večjo odvisnost takih poslovnih uporabnikov, zlasti mikro, malih in srednjih podjetij (MSP), od teh storitev pri doseganju potrošnikov.
glede na to naraščajočo odvisnost imajo ponudniki teh storitev pogosto večjo pogajalsko moč, ki jim omogoča, da enostransko ravnajo na način, ki je lahko nepravičen in lahko škodi legitimnim interesom njihovih poslovnih uporabnikov, posredno pa tudi potrošnikov v Uniji.
Na primer lahko poslovnim uporabnikom enostransko naložijo prakse, ki v veliki meri odstopajo od dobrega poslovnega ravnanja ali so v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
Ta uredba obravnava takšna potencialna trenja v gospodarstvu spletnih platform.

- = -

(9) Ker imajo spletne posredniške storitve običajno svetovno razsežnost, bi se morala ta uredba uporabljati za ponudnike spletnih posredniških storitev ne glede na to, ali imajo sedež v državi članici ali zunaj Unije, če sta izpolnjena dva kumulativna pogoja.
Prvič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali imeti sedež v Uniji.
Drugič, poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem bi morali z zagotavljanjem navedenih storitev svoje blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, ponujati najmanj pri delu posla.
Da bi ugotovili, ali poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem ponujajo blago ali storitve potrošnikom, ki se nahajajo v Uniji, je treba ugotoviti, ali je očitno, da poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem svoje dejavnosti usmerjajo k potrošnikom v eni ali več državah članicah.
To merilo bi bilo treba razlagati v skladu z ustrezno prakso Sodišča Evropske unije v zvezi s točko (c) člena 17(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (3) ter točko (b) člena 6(1) Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (4).
Taki potrošniki bi se morali nahajati v Uniji, ni pa jim treba v Uniji imeti prebivališča niti državljanstva katere koli države članice.
Zato se ta uredba ne bi smela uporabljati, kadar poslovni uporabniki ali uporabniki s poslovnim spletiščem nimajo sedeža v Uniji ali kadar imajo v Uniji sedež, vendar uporabljajo spletne posredniške storitve ali spletne iskalnike za nudenje blaga ali storitev izključno potrošnikom, ki se nahajajo zunaj Unije ali osebam, ki niso potrošniki.
Poleg tega bi se morala ta uredba uporabljati ne glede na to, katero pravo se sicer uporablja za pogodbo.

- = -

(10) V raznovrstnih odnosih med podjetji in potrošniki prek spleta posredujejo ponudniki, ki zagotavljajo različne storitve, ki v bistvu temeljijo na istem poslovnem modelu oblikovanja okolja.
Da se zajamejo ustrezne storitve, bi morale biti spletne posredniške storitve opredeljene natančno in na tehnološko nevtralen način.
Zlasti bi morale zajemati storitve informacijske družbe, za katere je značilno, da si prizadevajo olajšati začetek neposrednih poslov med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ne glede na to, ali so posli nato sklenjeni prek spleta, na spletnem portalu konkretnega ponudnika spletnih posredniških storitev ali poslovnega uporabnika ali so sklenjeni izven spleta ali pa sploh niso sklenjeni, kar pomeni, da ne bi smela biti določena nobena zahteva za kakršno koli pogodbeno razmerje med poslovnimi uporabniki in potrošniki, ki bi bilo osnovni pogoj, da bi spletne posredniške storitve spadale na področje uporabe te uredbe.
Sama vključitev storitve obrobnega značaja ne bi smela biti razumljena kot izpolnitev cilja spletne strani ali storitve, da omogoča posle v smislu spletnih posredniških storitev.
Poleg tega bi se morale storitve zagotavljati na podlagi pogodbenih razmerij med ponudniki in poslovnimi uporabniki, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve.
Za tako pogodbeno razmerje bi se moralo šteti, da obstaja, kadar obe zadevni stranki izrazita namero, da se nedvoumno zavežeta na trajnem nosilcu podatkov, ne da bi se zahteval izrecni pisni dogovor.

- = -

(11) Primeri spletnih posredniških storitev, ki jih zajema ta uredba, bi morali zato vključevati spletne tržnice za e-trgovanje, vključno s sodelovalnimi, na katerih so dejavni poslovni uporabniki, spletne storitve aplikacij programske opreme, kot so trgovine z aplikacijami, in spletne storitve družbenih medijev, ne glede na tehnologijo, ki se uporablja za zagotavljanje takih storitev.
V tem smislu bi se lahko spletne posredniške storitve zagotavljale tudi z uporabo tehnologije glasovnega upravljanja.
Prav tako ne bi smelo biti pomembno, ali ti posli med poslovnimi uporabniki in potrošniki vključujejo kakršno koli denarno plačilo ali da se del poslov sklene izven spleta.
Vendar se ta uredba ne bi smela uporabljati za spletne posredniške storitve „peer-to-peer“ brez vključenosti poslovnih uporabnikov, spletne posredniške storitve, ki potekajo izključno med podjetji in niso na voljo potrošnikom, spletna oglaševalska orodja in spletne oglaševalske izmenjave, ki se ne zagotavljajo z namenom lajšanja začetka neposrednih poslov in ki ne vključujejo pogodbenega razmerja s potrošniki.
Iz istega razloga ta uredba ne bi smela zajemati storitev programske opreme za optimizacijo spletnih strani za iskalnike in storitev, ki zadevajo programsko opremo za blokiranje oglasov.
Tehnološke funkcionalnosti in vmesniki, ki zgolj povezujejo strojno opremo in aplikacije, ne bi smeli biti zajeti v tej uredbi, saj običajno ne izpolnjujejo zahtev za spletne posredniške storitve.
Vendar pa so lahko takšne funkcionalnosti ali vmesniki pomožni za nekatere spletne posredniške storitve ali pa so z njimi neposredno povezani, in v tem primeru bi se morale za zadevne ponudnike spletnih posredniških storitev uporabljati zahteve glede preglednosti v zvezi z diferencirano obravnavo na podlagi teh funkcionalnosti in vmesnikov.
Ta uredba se tudi ne bi smela uporabljati za spletne plačilne storitve, ker same po sebi ne izpolnjujejo zahtev, ki se uporabljajo, ampak so pomožne pri poslu za dobavo blaga in storitev zadevnim potrošnikom.

- = -

(12) V skladu z ustrezno sodno prakso Sodišča Evropske unije in glede na dejstvo, da je bil odvisen položaj poslovnih uporabnikov ugotovljen pretežno v zvezi s spletnimi posredniškimi storitvami, ki služijo kot vstopna točka do potrošnikov kot fizičnih oseb, bi bilo treba koncept potrošnika, ki se uporablja za razmejitev področja uporabe te uredbe, razumeti kot nanašajoč se zgolj na fizične osebe, kadar ravnajo zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti.

- = -

(13) glede na visoko hitrost inovacij bi morala biti opredelitev spletnega iskalnika v tej uredbi tehnološko nevtralna.
Zlasti bi bilo treba to opredelitev razumeti tako, da zajema tudi glasovne zahteve.

- = -

(14) Ponudniki spletnih posredniških storitev običajno uporabijo vnaprej oblikovane pogoje uporabe storitev, zato bi se morala v primerih, kadar je potrebno učinkovito zaščititi poslovne uporabnike, ta uredba uporabljati, kadar pogoje uporabe storitev pogodbenega razmerja, ne glede na njihovo poimenovanje ali obliko, enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev.
Ali so bili pogoji uporabe storitev enostransko določeni, bi bilo treba ugotoviti za vsak primer posebej na podlagi splošne ocene.
Za to splošno oceno samo po sebi ni odločilno, kakšna je relativna velikost zadevnih strank, ali so potekala pogajanja ter ali so bile morda nekatere določbe predmet takih pogajanj in sta jih skupaj določila zadevni ponudnik in poslovni uporabnik.
Poleg tega obveznost ponudnikov spletnih posredniških storitev, da zagotovijo enostaven dostop poslovnih uporabnikov do pogojev uporabe storitev, tudi v predpogodbeni fazi poslovnega razmerja, pomeni, da poslovni uporabniki niso prikrajšani za preglednost, ki izhaja iz te uredbe, in se bodo zato lahko uspešno pogajali.

- = -

(15) Da se zagotovi, da splošni pogoji pogodbenega razmerja poslovnim uporabnikom omogočajo določitev poslovnih pogojev za uporabo spletnih posredniških storitev, njihovo prenehanje in začasno onemogočitev, ter da se doseže predvidljivost v zvezi z njihovim poslovnim razmerjem, bi morali biti ti pogoji zapisani enostavno in razumljivo.
Za pogoje uporabe storitev se ne bi smelo šteti, da so zapisani enostavno in razumljivo, kadar so ohlapni, nespecifični ali pomembnih poslovnih vprašanj ne opisujejo podrobno ter zato poslovnim uporabnikom ne omogočajo razumne stopnje predvidljivosti glede najpomembnejših vidikov pogodbenega razmerja.
Poleg tega zavajajoč jezik ne bi smel šteti za enostavnega in razumljivega.

- = -

(16) Da bi bilo poslovnim uporabnikom dovolj jasno, kje in komu se trži njihovo blago ali storitve, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev svojim poslovnim uporabnikom zagotavljati preglednost glede vseh dodatnih distribucijskih kanalov in potencialnih povezanih programov, ki bi jih ponudniki spletnih posredniških storitev lahko uporabili za trženje tega blaga ali storitev.
Dodatni kanali in povezani programi bi morali biti razumljeni na tehnološko nevtralen način, vendar bi lahko med drugim vključevali druga spletišča, aplikacije ali druge spletne posredniške storitve, ki se uporabljajo za trženje blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik.

- = -

(18) Zagotavljanje preglednosti v splošnih pogojih je lahko bistveno za spodbujanje trajnostnih poslovnih razmerij in preprečevanje nepoštenega vedenja v škodo poslovnih uporabnikov.
Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zato tudi zagotoviti, da so pogoji uporabe storitev enostavno dostopni v vseh fazah poslovnega razmerja, vključno za potencialne poslovne uporabnike v predpogodbeni fazi, ter da se zadevne poslovne uporabnike o kakršnih koli spremembah navedenih pogojev obvesti prek trajnega nosilca podatkov v določenem roku za obveščanje, ki je glede na konkretne okoliščine razumen in sorazmeren, in sicer najmanj 15 dni.
Roki za obveščanje, ki so sorazmerno daljši od 15 dni, bi morali biti podani, kadar morajo zaradi predlaganih sprememb pogojev uporabe storitev poslovni uporabniki za zagotovitev skladnosti s spremembo izvesti tehnične ali poslovne prilagoditve, na primer, da morajo izvesti znatne tehnične prilagoditve svojega blaga ali storitev.
Navedeni rok za obveščanje se ne bi smel uporabljati, kadar in kolikor se mu je zadevni poslovni uporabnik nedvoumno odpovedal ali kadar in kolikor potreba po izvedbi spremembe brez spoštovanja roka za obveščanje izhaja iz zakonske ali regulativne obveznosti ponudnika storitev na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.
Vendar pa predlagane redakcijske spremembe ne bi smele biti zajete s pojmom „sprememba“, kolikor ne spreminjajo vsebine ali pomena pogojev uporabe storitev.
Zahteva po priglasitvi predlaganih sprememb na trajnem nosilcu podatkov bi morala poslovnim uporabnikom omogočiti, da te spremembe dejansko pregledajo pozneje.
Poslovni uporabniki bi morali imeti pravico, da prekinejo svojo pogodbo v 15 dneh po prejemu obvestila o spremembi, razen če za pogodbo velja krajši rok, na primer na podlagi nacionalnega civilnega prava.

- = -

(22) Ponudnik spletnih posredniških storitev ima lahko legitimne razloge za odločitev, da določenemu poslovnemu uporabniku omeji, začasno onemogoči ali ukine zagotavljanje svojih storitev, tudi tako, da s seznama odstrani posamezno blago ali storitve določenega poslovnega uporabnika ali jih odstrani iz rezultatov iskanja.
Poleg začasne onemogočitve lahko ponudniki spletnih posredniških storitev tudi omejijo posamezne uvrstitve poslovnih uporabnikov, na primer z degradacijo ali z negativnim vplivanjem na pojavnost poslovnega uporabnika (zakrivanje), ki lahko vključuje znižanje njegove razvrstitve.
Toda glede na to, da lahko take odločitve pomembno vplivajo na interese zadevnih poslovnih uporabnikov, bi morale biti posredovane, preden ali takrat ko omejitev, ali začasna onemogočitev začne učinkovati, skupaj z obrazložitvijo razlogov za tako odločitev na trajnem nosilcu podatkov.
Da bi karseda zmanjšali negativen učinek takšnih odločitev na poslovne uporabnike, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev zagotoviti tudi možnost pojasnitve dejstev, ki so privedla do te odločitve v okviru notranjega postopka za obravnavo pritožb, kar bo poslovnim uporabnikom pomagalo, da, kadar je mogoče, ponovno vzpostavijo skladnost.
Poleg tega, kadar ponudnik spletnih posredniških storitev prekliče odločitev o omejitvi, začasni onemogočitvi ali ukinitvi, na primer, ker je bila sprejeta zaradi napake ali ker kršitev pogojev uporabe storitev, ki je vodila v sprejetje te odločitve, ni bila zagrešena v slabi veri in je bila odpravljena na zadovoljiv način, bi moral ponudnik poslovnega uporabnika brez nepotrebnega odlašanja ponovno vključiti, vključno z njegovim dostopom do osebnih oziroma drugih podatkov ali do obojih, do katerih je imel dostop pred sprejetjem te odločitve.

- = -

(24) Razvrstitev blaga in storitev s strani ponudnikov spletnih posredniških storitev pomembno učinkuje na izbiro potrošnikov in zato tudi na poslovni uspeh poslovnih uporabnikov, ki to blago in storitve ponujajo potrošnikom.
Razvrstitev se nanaša na relativno izpostavljenost ponudb poslovnih uporabnikov ali na pomen, ki se pripiše rezultatom iskanja, kot jih predstavijo, organizirajo ali sporočijo ponudniki spletnih posredniških storitev oziroma ponudniki spletnih iskalnikov in so rezultat uporabe algoritmičnega razvrščanja, mehanizmov za ocene ali odzive, vizualnega poudarjanja ali drugih instrumentov za poudarjanje oziroma kombinacije teh orodij.
Predvidljivost pomeni, da ponudniki spletnih posredniških storitev razvrstitev ne določajo samovoljno.
Ponudniki bi morali zato predhodno opisati glavne parametre za določanje razvrstitve, da se izboljša predvidljivost za poslovne uporabnike in se jim omogoči boljše razumevanje delovanja mehanizma razvrščanja ter primerjanje praks različnih ponudnikov glede razvrščanja.
Posebna zasnova te obveznosti glede preglednosti je pomembna za poslovne uporabnike, saj vključuje opredelitev omejenega sklopa parametrov, ki so najbolj relevantni izmed morebitno veliko večjega števila parametrov, ki v določeni meri vplivajo na razvrščanje.
Ta obrazložen opis bi moral poslovnim uporabnikom pomagati, da izboljšajo predstavitev svojega blaga in storitev ali nekatere lastnosti tega blaga ali storitev.
Koncept glavnega parametra bi bilo treba razumeti tako, da se nanaša na splošna merila, postopke, posebne kazalnike, vključene v algoritem, ali druge mehanizme prilagoditve ali degradacije, ki se uporabljajo v povezavi z razvrstitvijo.

- = -

(25) Opis glavnih parametrov, ki določajo razvrstitev, bi moral prav tako vključevati razlago vseh možnosti poslovnih uporabnikov, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev, ter razlago relativnih učinkov tega vpliva.
Plačilo bi se v tem smislu lahko nanašalo na plačila, katerih glavni ali edini namen je izboljšati razvrstitev, pa tudi na posredno plačilo v obliki raznovrstnih dodatnih obveznosti, ki jih sprejme poslovni uporabnik in bi v praksi lahko imele isti učinek, kot je uporaba storitev, ki so pomožne ali imajo dodatne funkcije.
Vsebina opisa, vključno s številom in vrsto glavnih parametrov, se lahko zato močno razlikuje glede na zadevno konkretno spletno posredniško storitev, vendar bi morala poslovnim uporabnikom zagotavljati ustrezno razumevanje, kako mehanizem razvrščanja upošteva značilnosti dejanskega blaga ali storitev, ki jih ponuja poslovni uporabnik, in njihove relevantnosti za potrošnike konkretnih spletnih posredniških storitev.
Kazalniki, ki se uporabljajo za merjenje kakovosti blaga ali storitev poslovnih uporabnikov, uporaba urejevalnikov in njihova zmožnost vplivanja na razvrstitev zadevnega blaga ali storitev, obseg vpliva plačila na razvrstitev, pa tudi elementi, ki niso ali so le postransko povezani s samim blagom ali storitvijo, kot so funkcije za predstavitev spletne ponudbe, bi lahko bili primeri glavnih parametrov, ki bi lahko – če so v preprostem in razumljivem jeziku vključeni v splošni opis mehanizma razvrščanja – poslovnim uporabnikom pomagali pridobiti zahtevano ustrezno razumevanje njegovega delovanja.

- = -

(26) Razvrstitev spletišč s strani s strani ponudnikov spletnih iskalnikov, zlasti tistih spletišč, prek katerih podjetja potrošnikom ponujajo blago in storitve, na podoben način pomembno vpliva na izbiro potrošnikov in poslovni uspeh uporabnikov s poslovnim spletiščem.
Ponudniki spletnih iskalnikov bi zato morali predložiti opis glavnih parametrov za določitev razvrstitve vseh indeksiranih spletišč in relativni pomen teh glavnih parametrov glede na druge parametre, vključno s spletišči uporabnikov s poslovnim spletiščem in drugih spletišč.
Poleg značilnosti blaga in storitev ter njihovega pomena za potrošnike bi moral ta opis v primeru spletnih iskalnikov uporabnikom s poslovnim spletiščem omogočati tudi, da pridobijo ustrezno razumevanje o tem, ali se upoštevajo določene značilnosti zasnove uporabljenega spletišča, kot je optimizacija za prikazovanje na mobilnih telekomunikacijskih napravah, ter kako in v kolikšni meri se upoštevajo.
Vključevati bi moral tudi razlago morebitne možnosti za uporabnike s poslovnim spletiščem, da za plačilo dejavno vplivajo na razvrstitev, ter razlago relativnih učinkov tega vpliva. Če ni pogodbenega razmerja med ponudniki spletnih iskalnikov in uporabniki s poslovnim spletiščem, bi moral biti ta opis na voljo javnosti na očitnem in lahko dostopnem mestu na ustreznem spletnem iskalniku.
Deli spletišč, kjer se morajo uporabniki prijaviti ali registrirati, v tem smislu ne bi smeli šteti za enostavno in javno dostopne.

- = -

(28) Komisija bi morala pripraviti smernice v pomoč ponudnikom spletnih posredniških storitev in ponudnikom spletnih iskalnikov pri uporabi zahtev glede preglednosti v zvezi z razvrščanjem, določenih s to uredbo.
Na ta način bi pripomogla k optimizaciji določitve in predstavitve glavnih parametrov razvrščanja poslovnim uporabnikom in uporabnikom s poslovnim spletiščem.

- = -

(29) Pomožno blago in storitve bi se morali razumeti kot blago in storitve, ki se potrošniku tik pred koncem posla, začetega v okviru spletnih posredniških storitev, ponujajo kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvam, ki jih poslovni uporabnik ponuja.
Pomožno blago in storitve se nanašajo na proizvode, ki so običajno odvisni od primarnega blaga ali storitve in z njima neposredno povezani, da lahko delujejo.
Zato bi ta pojem moral izključevati blago in storitve, ki se zgolj prodajajo poleg zadevnega primarnega blaga in storitev in niso dopolnilo po svoji naravi.
Primeri pomožnih storitev vključujejo storitve popravila za posamezno blago ali finančne produkte, kot je zavarovanje najema vozila, ki se ponuja kot dopolnilo določenemu blagu ali storitvam, ki jih ponuja poslovni uporabnik.
Prav tako bi lahko pomožno blago vključevalo blago, ki dopolnjuje določen proizvod, ki ga ponuja poslovni uporabnik, in predstavlja orodje za nadgradnjo ali individualizacijo, povezano s tem proizvodom.
Ponudniki spletnih posredniških storitev, ki potrošnikom ponujajo blago ali storitve, ki so pomožne blagu ali storitvi, ki jo prodaja poslovni uporabnik z uporabo spletnih posredniških storitev, bi morali v svojih pogojih uporabe storitev navesti opis vrste pomožnega blaga in storitev, ki jih ponujajo.
Takšen opis bi moral biti na voljo v pogojih uporabe storitev, ne glede na to, ali pomožno blago ali storitev zagotavlja sam ponudnik spletnih posredniških storitev ali tretja oseba.
Takšen opis bi moral biti dovolj celovit, da bi omogočil poslovnemu uporabniku, da razume, ali se katero koli blago ali storitev prodaja kot pomožna blagu ali storitvi poslovnega uporabnika.
Ne bi smelo biti potrebno, da opis vključuje določeno blago ali storitev, temveč vrsto proizvoda, ki se ga ponuja kot dopolnilo primarnemu proizvodu poslovnega uporabnika.
Poleg tega bi moral ta opis v vseh okoliščinah vključevati, ali in pod katerimi pogoji je poslovnemu uporabniku dovoljeno, da ponuja svoje lastne pomožno blago ali storitev kot dopolnilo primarnemu blagu ali storitvi, ki jo ponuja prek spletnih posredniških storitev.

- = -

(32) Ta uredba bi morala obravnavati posebne pogodbene pogoje, zlasti v primerih neravnovesij v pogajalski moči, da bi zagotovili, da se pogodbeni odnosi izvajajo v dobri veri in pošteno.
Zaradi predvidljivosti in preglednosti morajo imeti poslovni uporabniki resnično priložnost, da se seznanijo s spremembami pogojev uporabe storitev, ki se jih ne bi smelo uvajati z retroaktivnim učinkom, razen če temeljijo na zakonski ali regulativni obveznosti ali so za te poslovne uporabnike koristne.
Poslovnim uporabnikom bi bilo treba poleg tega zagotoviti jasnost glede pogojev, pod katerimi se njihovo pogodbeno razmerje s ponudniki spletnih posredniških storitev lahko prekine.
Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali zagotoviti, da so pogoji za prekinitev vedno sorazmerni in se lahko izvajajo brez nepotrebnih težav.
Končno bi morali biti poslovni uporabniki v celoti obveščeni o vsakem dostopu, ki ga ponudniki spletnih posredniških storitev ohranijo po poteku pogodbe do informacij, ki jih poslovni uporabniki zagotovijo ali ustvarjajo v okviru uporabe spletnih posredniških storitev.

- = -

(35) Te zahteve ne bi smele biti razumljene kot kakršna koli obveznost ponudnikov spletnih posredniških storitev, da osebne ali neosebne podatke delijo s svojimi poslovnimi uporabniki ali ne.
Ukrepi glede preglednosti bi lahko sicer prispevali k povečani izmenjavi podatkov ter kot ključen vir inovacij in rasti pripomogli k uresničevanju ciljev oblikovanja skupnega evropskega podatkovnega prostora.
Obdelava osebnih podatkov bi morala biti skladna s pravnim okvirom Unije o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov, spoštovanju zasebnega življenja in varstvu osebnih podatkov v elektronskih komunikacijah, zlasti z Uredbo (EU) 2016/679 (6), Direktivo (EU) 2016/680 (7) in Direktivo 2002/58/ES (8) Evropskega parlamenta in Sveta.

- = -

(36) Ponudniki spletnih posredniških storitev lahko v določenih primerih v svojih pogojih uporabe storitev omejijo možnost poslovnih uporabnikov, da ponujajo blago ali storitve potrošnikom pod ugodnejšimi pogoji na druge načine, kot prek navedenih spletnih posredniških storitev.
V navedenih primerih bi morali zadevni ponudniki za to navesti razloge, zlasti s sklicevanjem na glavne gospodarske, poslovne ali pravne razloge za omejitve.
Vendar se ne bi smelo razumeti, da ta obveznost glede preglednosti vpliva na presojo zakonitosti takih omejitev na podlagi drugih aktov prava Unije ali prava držav članic, ki je v skladu s pravom Unije, vključno na področjih konkurence in nepoštenih poslovnih praks, ter uporabo takih aktov.

- = -

(38) Namen zahtev iz te uredbe glede notranjih sistemov za obravnavo pritožb je omogočiti ponudnikom spletnih posredniških storitev razumno mero prožnosti pri ravnanju s temi sistemi in obravnavi posameznih pritožb, da se čim bolj zmanjša kakršno koli upravno breme.
Notranji sistemi za obravnavo pritožb bi morali ponudnikom spletnih posredniških storitev poleg tega omogočati, da po potrebi sorazmerno obravnavajo vsakršno uporabo v slabi veri, s katero bi določeni poslovni uporabniki navedene sisteme lahko želeli izkoristiti.
glede na stroške vzpostavitve in delovanja takih sistemov je iz navedenih obveznosti v skladu z ustreznimi določbami Priporočila Komisije 2003/361/ES (9) primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja.
Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila zagotavljajo, da je preprečeno vsakršno izogibanje.
Navedena izjema ne bi smela vplivati na pravico takšnih podjetij, da prostovoljno vzpostavijo notranji sistem za obravnavo pritožb, ki izpolnjuje merila iz te uredbe.

- = -

(40) Mediacija je lahko za ponudnike spletnih posredniških storitev in njihove poslovne uporabnike način za reševanje sporov na zadovoljiv način, ne da bi se morali zateči k sodnim postopkom, ki so lahko dolgotrajni in dragi.
Zato bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev olajševati mediacijo, in sicer zlasti z določitvijo najmanj dveh javnih ali zasebnih mediatorjev, s katerimi so pripravljeni sodelovati.
Določitev minimalnega števila mediatorjev se zahteva za to, da se zaščiti njihova nevtralnost.
Mediatorji, ki svoje storitve zagotavljajo s kraja zunaj Unije, bi morali biti določeni le, kadar je zagotovljeno, da uporaba navedenih storitev zadevnih poslovnih uporabnikov na noben način ne prikrajša za kakršno koli pravno varstvo, ki se jim nudi na podlagi prava Unije ali prava držav članic, vključno z zahtevami iz te uredbe in veljavnim pravom glede varstva osebnih podatkov in poslovnih skrivnosti.
Da bi bili dostopni in pravični ter čim bolj hitri, učinkoviti in uspešni, bi morali navedeni mediatorji izpolnjevati nekatera opredeljena merila.
Kljub temu bi moralo biti ponudnikom spletnih posredniških storitev in njihovim poslovnim uporabnikom prepuščeno, da skupaj določijo mediatorja po lastni izbiri po začetku spora med njimi.
V skladu z Direktivo 2008/52/ES Evropskega parlamenta in Sveta (10) bi morala mediacija, določena v tej uredbi, biti prostovoljen postopek v smislu, da so stranke same odgovorne za postopek ter ga lahko kadar koli začnejo in končajo. Čeprav je mediacija prostovoljna, bi morali ponudniki spletnih posredniških storitev v dobri veri preučiti prošnje za sodelovanje pri mediaciji, določeni v tej uredbi.

- = -

(41) Ponudniki spletnih posredniških storitev bi morali ob upoštevanju vseh ustreznih elementov konkretnega primera nositi razumen delež skupnih stroškov mediacije.
V ta namen bi moral mediator predlagati delež, ki je razumen v posameznem primeru.
glede na stroške in upravno breme, povezane z nujno določitvijo mediatorjev v pogojih uporabe storitev, je iz navedene obveznosti primerno izvzeti vse ponudnike spletnih posredniških storitev, ki so mala podjetja v skladu z ustreznimi določbami Priporočila 2003/361/ES.
Pravila za konsolidacijo iz navedenega priporočila zagotavljajo, da je preprečeno vsakršno izogibanje navedeni obveznosti.
Vseeno pa to ne bi smelo vplivati na pravico takšnih podjetij, da v svojih pogojih uporabe storitev določijo mediatorje, ki izpolnjujejo merila iz te uredbe.

- = -

(45) Države članice bi morale Komisiji sporočiti, katere organizacije, združenja in javni organi bi morali biti po njihovem mnenju upravičeni, da začnejo postopke v skladu s to uredbo.
V tem sporočilu bi morale države članice posebej navesti, v skladu s katerimi ustreznimi nacionalnimi določbami so bili organizacija, združenje ali javni organ ustanovljeni, po potrebi pa navesti tudi ustrezen javni register, v katerem sta organizacija ali združenje registrirana.
Ta dodatna možnost imenovanja s strani držav članic bi morala omogočiti določeno raven pravne varnosti in predvidljivosti, na katero se lahko zanesejo poslovni uporabniki in uporabniki s poslovnim spletiščem.
Obenem je cilj tudi skrajšati sodne postopke in izboljšati njihovo učinkovitost, kar se v tem kontekstu zdi ustrezno.
Komisija bi morala zagotoviti objavo seznama teh organizacij, združenj in javnih organov v Uradnem listu Evropske unije.
Vključitev na ta seznam bi morala služiti kot izpodbiten dokaz pravne sposobnosti organizacije, združenja ali javnega organa, ki začenja postopek.
Kadar obstajajo kakršni koli pomisleki glede imenovanja, bi morala država članica, ki je imenovala organizacijo, združenje ali javni organ, te pomisleke preiskati.
Organizacije, združenja in javni organi, ki jih država članica ne imenuje, bi morali imeti možnost, da začnejo postopke pred nacionalnimi sodišči, pri čemer je treba najprej preučiti njihovo pravno sposobnost v skladu z merili iz te uredbe.

- = -

(49) Komisija bi morala to uredbo redno ocenjevati in pozorno spremljati njen učinek na gospodarstvo spletnih platform, zlasti da bi ugotovila potrebo po spremembah glede na ustrezni tehnološki ali komercialni razvoj.
Ta ocena bi morala vključevati učinke na poslovne uporabnike, ki bi lahko izhajali iz splošne rabe določb o izključni izbiri prava ter pristojnega sodišča v pogojih uporabe storitev, ki jih enostransko določi ponudnik spletnih posredniških storitev.
Da bi imeli širok pogled na dogajanje v sektorju, bi bilo treba pri oceni upoštevati izkušnje držav članic in ustreznih deležnikov.
Skupina strokovnjakov za opazovalnico za gospodarstvo spletnih platform, vzpostavljena s Sklepom Komisije C(2018) 2393, ima bistveno vlogo pri oceni te uredbe, ki jo opravi Komisija.
Komisija bi morala zato ustrezno obravnavati mnenja in poročila, ki ji jih predstavi ta skupina.
Po oblikovanju ocene Komisija sprejme ustrezne ukrepe.
Nadaljnji ukrepi, tudi zakonodajne narave, bi lahko bili ustrezni, če in kadar se določbe iz te uredbe izkažejo kot nezadostne za ustrezno odpravljanje neravnovesij in nepoštenih poslovnih praks v sektorju.

- = -

keyboard_tab REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL

REGIS - Reg. Intermediation Services 2019/1150 SL