keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

1.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov skrbno prepoznajo, analizirajo in ocenijo vsa sistemska tveganja v Uniji, ki izhajajo iz zasnove ali delovanja njihove storitve in njenih povezanih sistemov, vključno z algoritemskimi sistemi, ali iz uporabe njihovih storitev.

Izvedejo ocene tveganja do datuma začetka uporabe iz člena 33(6), drugi pododstavek, in nato vsaj enkrat letno, v vsakem primeru pa pred uvedbo funkcionalnosti, ki bodo verjetno imele kritičen vpliv na tveganja, prepoznajo na podlagi tega člena. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in sorazmerna s sistemskimi tveganji, ob upoštevanju njihove resnosti in verjetnosti, ter vključuje naslednja sistemska tveganja:

2.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov pri izvajanju ocen tveganja upoštevajo zlasti to, ali in kako naslednji dejavniki vplivajo na katero koli sistemsko tveganje iz odstavka 1:

V ocenah se analizira tudi, ali in kako na tveganja na podlagi odstavka 1 vpliva namerna manipulacija njihove storitve, vključno z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve, ter poudarjanje in potencialno hitro in obsežno razširjanje nezakonitih vsebin in informacij, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja.

Pri oceni se upoštevajo posebni regionalni ali jezikovni vidiki, tudi kadar so specifični za posamezno državo članico.

3.   Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov dokazila k ocenam tveganja hranijo vsaj tri leta po izvedbi ocen tveganja ter jih na zahtevo posredujejo Komisiji in koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža.

1.   V primeru krize lahko Komisija na priporočilo Odbora sprejme sklep, s katerim od enega ali več ponudnikov zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov zahteva, da sprejmejo enega ali več naslednjih ukrepov:

Ponudnik oziroma ponudniki storitev pri prepoznavanju in uporabi ukrepov na podlagi točke (b) tega odstavka ustrezno upoštevajo težo resne grožnje iz odstavka 2, nujnost ukrepov ter dejanske ali morebitne posledice za pravice in zakonite interese vseh zadevnih strani, vključno z možnostjo, da se z ukrepi ne spoštuje temeljnih pravic določenih v Listini.

2.   Za namen tega člena se šteje, da je do krize prišlo, kadar izredne razmere povzročijo resno grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji ali v njenem znatnem delu.

3.   Komisija pri sprejemanju sklepa iz odstavka 1 poskrbi, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:

4.   Komisija po sprejetju sklepa iz odstavka 1 brez nepotrebnega odlašanja sprejme naslednje ukrepe:

5.   Ponudnik oziroma ponudniki, na katere se nanaša sklep Komisije, izberejo posebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi odstavka 1, točka (b), in odstavka 7, drugi pododstavek.

6.   Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo ponudnika začne dialog s ponudnikom, da bi ugotovila, ali so glede na specifične okoliščine ponudnika načrtovani ali izvedeni ukrepi iz odstavka 1, točka (b), učinkoviti in sorazmerni pri doseganju zastavljenih ciljev. Komisija zlasti zagotovi, da ukrepi, ki jih sprejme ponudnik storitev na podlagi odstavka 1, točka (b), izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3, točki (a) in (c).

7.   Komisija spremlja uporabo posebnih ukrepov, sprejetih na podlagi sklepa iz odstavka 1 tega člena, na podlagi poročil iz točke (c) navedenega odstavka in vseh drugih ustreznih informacij, tudi informacij, ki jih lahko zahteva na podlagi člena 40 ali 67, ob upoštevanju razvoja krize. Komisija o tem spremljanju redno poroča Odboru in vsaj enkrat mesečno.

Kadar Komisija meni, da predvideni ali izvedeni posebni ukrepi na podlagi odstavka 1, točka (b), niso učinkoviti ali sorazmerni, lahko po posvetovanju z Odborom sprejme sklep, s katerim od ponudnika zahteva, da pregleda prepoznavo ali uporabo teh posebnih ukrepov.

8.   Kadar je to primerno glede na razvoj krize, lahko Komisija na podlagi priporočila Odbora spremeni sklep iz odstavka 1 ali odstavka 7, drugi pododstavek, tako da:

9.   Zahteve iz odstavkov 1 do 6 se uporabljajo za sklep in spremembo sklepa iz tega člena.

10.   Komisija v največji možni meri upošteva priporočila Odbora, izdana na podlagi tega člena.

11.   Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto po sprejetju sklepov v skladu s tem členom, v vsakem primeru pa tri mesece po koncu krize, poroča o uporabi posebnih ukrepov, sprejetih na podlagi teh sklepov.

1.   Države članice določijo enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za nadzor ponudnikov posredniških storitev in izvrševanje te uredbe (v nadaljnjem besedilu: pristojni organi).

2.   Države članice enega od pristojnih organov imenujejo za svojega koordinatorja digitalnih storitev. Koordinator digitalnih storitev je pristojen za vse zadeve v zvezi z nadzorom in izvrševanjem te uredbe v posamezni državi članici, razen če ni zadevna država članica nekaterih specifičnih nalog ali sektorjev dodelila drugim pristojnim organom. V vsakem primeru je koordinator digitalnih storitev pristojen za zagotavljanje usklajevanja na nacionalni ravni v zvezi z navedenimi zadevami ter za prispevanje k učinkovitemu in doslednemu nadzoru in izvrševanju te uredbe po vsej Uniji.

V ta namen koordinatorji digitalnih storitev sodelujejo med seboj, z drugimi nacionalnimi pristojnimi organi, Odborom in Komisijo, in to brez poseganja v možnost držav članic, da zagotovijo mehanizme sodelovanja in redne izmenjave stališč med koordinatorjem digitalnih storitev in drugimi nacionalnimi organi, kadar je to ustrezno za opravljanje njihovih posameznih nalog.

Kadar država članica poleg koordinatorja digitalnih storitev imenuje enega ali več pristojnih organov, zagotovi, da so naloge navedenih organov in koordinatorja digitalnih storitev jasno opredeljene ter da pri njihovem opravljanju tesno in učinkovito sodelujejo.

3.   Države članice imenujejo koordinatorje digitalnih storitev do 17. februarja 2024.

Države članice javno objavijo, Komisiji in Odboru pa sporočijo ime svojega pristojnega organa, določenega za koordinatorja digitalnih storitev, ter informacije o tem, kako je mogoče vzpostaviti stik z njim. Zadevna država članica Komisiji in Odboru sporoči imena drugih pristojnih organov iz odstavka 2 in njihove zadevne naloge.

4.   Določbe iz členov 50, 51 in 56, ki se uporabljajo za koordinatorje digitalnih storitev, se uporabljajo tudi za vse druge pristojne organe, ki jih države članice imenujejo v na podlagi odstavka 1 tega člena.

1.   Za pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členoma 74 in 76, se uporablja petletni zastaralni rok.

2.   Rok začne teči na dan, ko je storjena kršitev. Vendar v primeru trajajočih ali ponavljajočih se kršitev rok začne teči na dan prenehanja kršitve.

3.   Z vsakim ukrepom, ki ga sprejme Komisija ali koordinator digitalnih storitev zaradi preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo, se zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni pretrga. Ukrepi, zaradi katerih se zastaralni rok pretrga, vključujejo zlasti:

4.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova. Vendar zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni preteče najpozneje na dan, ko se izteče obdobje, enako dvakratnemu obdobju zastaralnega roka, ne da bi Komisija naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok začasno prekinjen na podlagi odstavka 5.

5.   Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se začasno prekine, dokler o sklepu Komisije tečejo postopki pred Sodiščem Evropske unije.

1.   Za pooblastilo Komisije za izvrševanje sklepov, sprejetih v skladu s členoma 74 in 76, se uporablja petletni zastaralni rok.

2.   Rok začne teči na dan, ko sklep postane pravnomočen.

3.   Zastaralni rok za izvrševanje kazni se pretrga:

4.   Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova.

5.   Zastaralni rok za izvrševanje kazni se začasno prekine za toliko časa, dokler: