Digital Service Act 2022/2065 SL

1. Ta uredba se uporablja za posredniške storitve, ki se ponujajo prejemnikom storitve, ki imajo svoj sedež ali se nahajajo v Uniji, ne glede na to, kje imajo ponudniki navedenih posredniških storitev svoj sedež.

2. Ta uredba se ne uporablja za storitve, ki niso posredniške storitve, ali za zahteve, določene v zvezi s takimi storitvami, ne glede na to, ali se storitve izvajajo z uporabo posredniških storitev.

3. Ta uredba ne vpliva na uporabo Direktive 2000/31/ES.

4. Ta uredba ne posega v pravila, določena v drugih pravnih aktih Unije, ki urejajo druge vidike zagotavljanja posredniških storitev na notranjem trgu ali natančneje določajo in dopolnjujejo to uredbo, zlasti v:

(a)	Direktivi 2010/13/EU;

(b)	pravu Unije o avtorski pravici in sorodnih pravicah;

(c)	Uredbi (EU) 2021/784;

(d)	Uredbi (EU) 2019/1148;

(e)	Uredbi (EU) 2019/1150;

(f)	pravu Unije o varstvu potrošnikov in varnosti proizvodov, vključno z uredbama (EU) 2017/2394 in (EU) 2019/1020 ter direktivama 2001/95/ES in 2013/11/EU;

(g)	pravu Unije o varstvu osebnih podatkov, zlasti v Uredbi (EU) 2016/679 in Direktivi 2002/58/ES;

(h)	pravu Unije na področju pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah, zlasti v Uredbi (EU) št. 1215/2012 ali katerem koli pravnem aktu Unije, ki določa pravila o pravu, ki se uporablja za pogodbene in nepogodbene obveznosti;

(i)	pravu Unije na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, zlasti uredbi o evropskem nalogu za predložitev in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih zadevah;

(j)	direktivi o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju pravnih zastopnikov za namene zbiranja dokazov v kazenskih postopkih.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a)	„storitev informacijske družbe“ pomeni „storitev“, kakor je opredeljena v členu 1(1), točka (b), Direktive (EU) 2015/1535;

(b)	„prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja posredniško storitev, zlasti za namene iskanja informacij ali omogočanja dostopa do njih;

(c)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj okvira njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(d)	„ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati fizičnim ali pravnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitve ponudnika posredniških storitev, ki ima pomembno povezavo z Unijo;

(e)

„pomembna povezava z Unijo“ pomeni povezavo med ponudnikom posredniških storitev z Unijo, do katere pride zato, ker ima ta ponudnik sedež v Uniji, ali na podlagi posebnih dejanskih meril, kot na primer:

—	pomembno število prejemnikov storitve v eni ali več državah članicah glede na število njenih oziroma njihovih prebivalcev; ali

—	ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic;

(f)	„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki deluje, vključno prek katere koli osebe, ki deluje v njenem imenu ali po njenem naročilu, za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(g)

„posredniška storitev“ pomeni eno od naslednjih storitev informacijske družbe:

(i)	storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja;

(ii)

storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, katerega edini namen je izboljšati učinkovitost nadaljnjega prenosa informacij drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;

(iii)

storitev „gostovanja“, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve in ki se zagotovijo na njegovo zahtevo;

(h)

„nezakonita vsebina“ pomeni vsako informacijo, ki sama po sebi ali v povezavi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, ni skladna s pravom Unije ali pravom katere koli države članice, ki je skladno s pravom Unije, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;

(i)

„spletna platforma“ pomeni storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in razširja informacije v javnost, razen če je navedena dejavnost manjša in zgolj dodatna funkcija druge storitve ali manjša funkcionalnost primarne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, vključitev funkcije ali funkcionalnosti v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;

(j)

„spletni iskalnik“ pomeni posredniško storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po načeloma vseh spletnih mestih ali vseh spletnih mestih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, in poda rezultate v katerem koli formatu, v katerem je možno najti informacije, povezane z zahtevano vsebino;

(k)	„razširjanje v javnost“ pomeni dajanje informacij na voljo potencialno neomejenemu številu tretjih oseb na zahtevo prejemnika storitve, ki je take informacije zagotovil;

(l)	„pogodba, sklenjena na daljavo“, pomeni „pogodbo, sklenjeno na daljavo“, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU;

(m)	„spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami;

(n)	„koordinator digitalnih storitev v državi sedeža“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev glavni sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik;

(o)	„koordinator digitalnih storitev v namembni državi“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri se posredniška storitev zagotavlja;

(p)	„aktivni prejemnik spletne platforme“ pomeni prejemnika storitve, ki uporablja spletno platformo tako, da od nje zahteva, da gosti informacijo, ali pa je izpostavljen informaciji, ki jo gosti spletna platforma in se razširja prek njenega spletnega vmesnika;

(q)	„aktivni prejemnik spletnega iskalnika“ pomeni prejemnika storitve, ki je predložil poizvedbo spletnemu iskalniku in bil izpostavljen informaciji, ki je indeksirana in prikazana na njegovem spletnem vmesniku;

(r)	„oglas“ pomeni informacijo, namenjeno spodbujanju sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma predstavlja na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej spodbujanju navedene informacije;

(s)

„priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije ali jih prednostno razvršča, vključno na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik storitve, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;

(t)

„moderiranje vsebine“ pomeni avtomatizirane ali neavtomatizirane dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zlasti zaznavati, prepoznavati in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, vidnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, demonetizacija, onemogočanje dostopa do ali odstranitev takih informacij, ali ki vplivajo na zmožnost prejemnikov storitve, da zagotavljajo navedene informacije, na primer z ukinitvijo ali začasnim onemogočanjem prejemnikovega računa;

(u)	„pogoji poslovanja“ pomeni vse klavzule ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom storitve;

(v)	„invalidi“ pomeni „invalide“, kakor so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

(w)	„komercialno sporočilo“ pomeni „komercialno sporočilo“, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (f), Direktive 2000/31/ES;

(x)	„promet“ pomeni prihodek, ki ga podjetje ustvari, v smislu člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (39).

POGLAVJE II

ODGOVORNOST PONUDNIKOV POSREDNIŠKIH STORITEV

Člen 5

„Predpomnjenje“

1. Kadar se zagotavlja storitev informacijske družbe, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju, ponudnik storitve ni odgovoren za samodejno, vmesno in začasno shranjevanje navedenih informacij, ki je namenjeno zgolj učinkovitejšemu ali varnejšemu nadaljnjemu prenosu informacij drugim prejemnikom storitve na njihovo zahtevo, pod pogojem da ponudnik:

(a)	ne spreminja informacij;

(b)	izpolnjuje pogoje za dostop do informacij;

(c)	upošteva pravila o posodabljanju informacij, določena na način, ki je splošno priznan in uporabljen v industriji;

(d)	za pridobivanje podatkov o rabi informacij ne posega v zakonito uporabo splošno priznane in v industriji uporabljene tehnologije ter

(e)

hitro ukrepa in odstrani ali onemogoči dostop do informacij, ki jih je shranil, takoj ko je dejansko obveščen, da so bile informacije na začetnem izhodnem mestu prenosa odstranjene iz omrežja ali da je bil dostop do njih onemogočen ali da je pravosodni ali upravni organ odredil tako odstranitev ali onemogočanje.

2. Ta člen ne posega v možnost, da pravosodni ali upravni organ v skladu s pravnim sistemom države članice od ponudnika storitve zahteva ustavitev ali preprečitev kršitve.

Člen 16

Mehanizmi prijave in ukrepanja

1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije, za katere posameznik ali subjekt meni, da pomenijo nezakonito vsebino. Ti mehanizmi so zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočajo izključno elektronsko predložitev prijav.

2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav. V ta namen ponudniki storitev gostovanja sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:

(a)	ustrezno utemeljeno pojasnilo razlogov, zakaj posameznik ali subjekt domneva, da je zadevna informacija nezakonita vsebina;

(b)	jasno navedbo točne elektronske lokacije navedene informacije, kot je točen URL ali URL-ji, in po potrebi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče prepoznati nezakonito vsebino, odvisno od vrste vsebine in konkretne storitve gostovanja;

(c)	ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki je predložil prijavo, razen v primeru informacij, za katere se šteje, da vključujejo eno od kaznivih dejanj iz členov 3 do 7 Direktive 2011/93/EU;

(d)	izjavo, ki potrjuje, da je posameznik ali subjekt, ki je predložil prijavo, v dobri veri prepričan, da so informacije in navedbe v prijavi točne in popolne.

3. Šteje se, da na podlagi prijav iz tega člena, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji za namene člena 6, kadar skrbnemu ponudniku storitev gostovanja omogočajo, da brez podrobnega pravnega pregleda prepozna nezakonitost zadevne dejavnosti ali informacije.

4. Kadar prijava vsebuje elektronske kontaktne podatke posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja temu posamezniku ali subjektu brez nepotrebnega odlašanja pošlje potrdilo o prejemu prijave.

5. Ponudnik tega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja tudi obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi s to odločitvijo.

6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno, nepristransko in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obdelavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, informacije o tem vključijo v obvestilu iz odstavka 5.

Člen 17

Obrazložitev

1. Ponudniki storitev gostovanja vsem prizadetim prejemnikom storitve predložijo jasno in specifično obrazložitev za katero koli od naslednjih omejitev, uvedenih zato, ker so informacije, ki jih je zagotovil prejemnik storitve, nezakonita vsebina ali so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja:

(a)	katere koli omejitve vidnosti posameznih informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, vključno z odstranitvijo vsebine, z onemogočitvijo dostopa do nje ali razvrstitvijo vsebine na nižje mesto;

(b)	začasna prekinitev, ustavitev ali druga omejitev denarnih plačil;

(c)	začasna prekinitev ali prenehanje zagotavljanja celotne storitve ali njenega dela;

(d)	začasna onemogočitev ali ukinitev računa prejemnika storitve.

2. Odstavek 1 se uporablja le, kadar ponudnik razpolaga z ustreznimi elektronskimi kontaktnimi podatki. Uporabi se najpozneje od datuma uvedbe omejitve ne glede na to, zakaj ali kako je bila uvedena.

Odstavek 1 se ne uporablja, kadar so informacije zavajajoče obsežne komercialne vsebine.

3. Obrazložitev iz odstavka 1 vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a)

informacijo o tem, ali odločitev vključuje odstranitev informacije, onemogočitev dostopa do nje, razvrstitev na nižje mesto ali omejitev vidljivosti informacije ali začasno onemogočitev ali ukinitev denarnih plačil za to informacijo ali uvaja druge ukrepe iz odstavka 1 v zvezi z informacijo, po potrebi pa tudi ozemeljsko področje uporabe odločitve in njeno trajanje;

(b)	dejstva in okoliščine, upoštevane ob sprejetju odločitve, po potrebi vključno z informacijo o tem, ali je bila odločitev sprejeta na podlagi prijave, predložene v skladu s členom 16, ali na podlagi prostovoljnih samoiniciativnih preiskav in, kadar je nujno potrebno, identitete prijavitelja;

(c)	po potrebi informacije o uporabi avtomatiziranih sredstev pri sprejemanju odločitve, vključno z informacijo o tem, ali je bila odločitev sprejeta v zvezi z vsebino, zaznano ali prepoznano z uporabo avtomatiziranih sredstev;

(d)	kadar se odločitev nanaša na domnevno nezakonito vsebino, sklic na uporabljeno pravno podlago in pojasnilo, zakaj se informacija glede na navedeno podlago šteje za nezakonito vsebino;

(e)	kadar odločitev temelji na domnevni nezdružljivosti informacije s pogoji poslovanja ponudnika storitev gostovanja, sklic na uporabljeno pogodbeno podlago in pojasnilo, zakaj se informacija šteje za nezdružljivo z navedeno podlago;

(f)	jasne in uporabniku prijazne informacije o možnih pravnih sredstvih, ki so na voljo prejemniku storitve v zvezi z odločitvijo, zlasti prek notranjega mehanizma za obravnavo pritožb, izvensodnega reševanja sporov in sodnega varstva, kadar je to potrebno.

4. Informacije, ki jih ponudniki storitev gostovanja zagotovijo v skladu s tem členom, so jasne in preprosto razumljive ter kar najbolj točne in specifične glede na zadevne okoliščine. Informacije zadevnemu prejemniku storitev zlasti zagotavljajo razumno možnost učinkovite uporabe možnih pravnih sredstev iz odstavka 3, točka (f).

5. Ta člen se ne uporablja za morebitne odločbe iz člena 9.

Člen 21

Izvensodno reševanje sporov

1. Prejemniki storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, na katere so naslovljene odločitve iz člena 20(1), lahko izberejo kateri koli organ za izvensodno reševanje sporov, ki je bil v skladu z odstavkom 3 tega člena certificiran za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki niso bile rešene z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.

Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da so informacije o možnosti prejemnikov storitve za dostop do izvensodnega reševanja sporov iz prvega pododstavka na jasen in uporabniku prijazen način preprosto dostopne na njihovem spletnem vmesniku.

Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika storitve, da kadar koli začne postopke za izpodbijanje teh odločitev ponudnikov spletnih platform pred sodiščem v skladu z veljavnim pravom.

2. Obe strani v dobri veri sodelujeta z izbranim potrjenim organom za izvensodno reševanje sporov, da bi rešili spor.

Ponudniki spletnih platform lahko zavrnejo sodelovanje s takim organom za izvensodno reševanje sporov, če je bil spor v zvezi z istimi informacijami in istimi razlogi za domnevno nezakonitost ali nezdružljivost vsebine že rešen.

Certificirani organ za izvensodno reševanje sporov ni pristojen, da stranem naloži zavezujočo rešitev spora.

3. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za izvensodno reševanje sporov sedež, za obdobje največ petih let z možnostjo podaljšanja in na željo organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen, tudi finančno neodvisen, od ponudnikov spletnih platform in prejemnikov storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki spletnih platform, tudi od posameznikov ali subjektov, ki so predložili prijave;

(b)	ima potrebno strokovno znanje v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin, ali v zvezi z uporabo in izvrševanjem pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform, s katerim lahko učinkovito prispeva k reševanju spora;

(c)	njegovi člani so plačani na način, ki ni povezan z rezultatom postopka;

(d)	izvensodno reševanje sporov, ki ga ponuja, je preprosto dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije ter omogoča sprožitev postopka za reševanje sporov in predložitev potrebnih dokazil po spletu;

(e)	spore lahko rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem od uradnih jezikov institucij Unije;

(f)	izvensodno reševanje sporov. ki ga ponuja, poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je preprosto in javno dostopen ter je v skladu z veljavnim pravom, vključno s tem členom.

Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede:

(a)	specifična vprašanja, na katera se nanaša strokovno znanje organa, kakor je določeno v točki (b) prvega pododstavka; in

(b)	uradni jezik ali jezike institucij Unije, ki jih lahko organ uporablja za reševanje sporov kakor je določeno v točki (e) prvega pododstavka.

4. Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov vsako leto poročajo koordinatorju digitalnih storitev, ki jih je certificiral, o svojem delovanju, pri čemer navedejo vsaj število sporov, ki so jih prejeli, informacije o izidih teh sporov, povprečni čas, potreben za njihovo rešitev, in morebitne pomanjkljivosti ali težave, s katerimi so se srečali. Na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev zagotovijo dodatne informacije.

Koordinatorji digitalnih storitev vsaki dve leti pripravijo poročilo o delovanju organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali. V poročilu se zlasti:

(a)	navede število sporov, ki jih je vsak certificirani organ za izvensodno reševanje sporov prejel letno;

(b)	navede izid postopkov, predloženih tem organom, in povprečni čas, potreben za rešitev sporov;

(c)	prepozna in pojasni vse sistematične ali sektorske pomanjkljivosti ali težave, ki so se pojavile v zvezi z delovanjem teh organov;

(d)	prepozna primere dobre prakse v zvezi s tem delovanjem;

(e)	navede priporočila o tem, kako po potrebi izboljšati to delovanje.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov dajo svoje odločitve na voljo stranem v razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po prejemu pritožbe. V primeru zelo zapletenih sporov lahko certificirani organ za izvensodno reševanje sporov po lastni presoji podaljša obdobje 90 koledarskih dni za dodatno obdobje, ki ne presega 90 dni, pri čemer je skupno trajanje največ 180 dni.

5. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ki je predložil prijavo, ponudnik spletne platforme krije vse pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna, in temu prejemniku, tudi posamezniku ali subjektu, povrne morebitne druge razumne stroške, ki jih je plačal v zvezi z reševanjem spora. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist ponudnika spletne platforme, prejemniku storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je ponudnik spletne platforme plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za izvensodno reševanje sporov ugotovi, da je ta prejemnik očitno ravnal v slabi veri.

Pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna ponudnikom spletnih platform za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov organa. Za prejemnike storitev je reševanje spora na voljo brezplačno ali za simbolično pristojbino.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov zadevnega prejemnika storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijavo, in zadevnega ponudnika spletne platforme s pristojbinami ali mehanizmi za določanje pristojbin seznanijo pred začetkom reševanja spora.

6. Države članice lahko ustanovijo organe za izvensodno reševanje sporov za namene odstavka 1 ali podpirajo dejavnosti nekaterih ali vseh organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirale v skladu z odstavkom 3.

Države članice zagotovijo, da nobena od njihovih dejavnosti, izvedenih na podlagi prvega pododstavka, ne vpliva na zmožnost njihovih koordinatorjev digitalnih storitev, da certificirajo zadevne organe v skladu z odstavkom 3.

7. Koordinator digitalnih storitev, ki je certificiral organ za izvensodno reševanje sporov, to certifikacijo prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, ugotovi, da organ za izvensodno reševanje sporov ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 3. Preden navedeno certifikacijo prekliče, zagotovi temu organu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu certifikacije organa za izvensodno reševanje sporov.

8. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 3, po potrebi vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, pa tudi organe za izvensodno reševanje sporov, katerih certifikacijo so preklicali. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na preprosto dostopnem namenskem spletnem mestu in ga posodablja.

9. Ta člen ne posega v Direktivo 2013/11/EU niti v postopke in organe za alternativno reševanje potrošniških sporov, določene na podlagi navedene direktive.

Člen 22

Zaupanja vredni prijavitelji

1. Ponudniki spletnih platform sprejmejo potrebne tehnične in organizacijske ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se prijave, ki jih zaupanja vredni prijavitelji na strokovnem področju, za katerega so bili določeni, predložijo prek mehanizmov iz člena 16, obravnavajo prednostno, odločitve o njih pa sprejemajo brez nepotrebnega odlašanja.

2. Status „zaupanja vrednega prijavitelja“ na podlagi te uredbe koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima prosilec sedež, na podlagi vloge katerega koli subjekta, podeli prosilcu, ki dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	ima posebno strokovno znanje in kompetence za namene zaznavanja in prepoznavanja nezakonitih vsebin ter obveščanja o njih;

(b)	je neodvisen od katerega koli ponudnika spletnih platform;

(c)	dejavnosti za namene predložitve prijav opravlja skrbno, natančno in objektivno.

3. Zaupanja vredni prijavitelji vsaj enkrat letno objavijo preprosto razumljivo in podrobno poročilo o prijavah, ki so jih v zadevnem obdobju predložili v skladu s členom 16. V poročilu navedejo vsaj število prijav, razdeljenih glede na:

(a)	identiteto ponudnika storitev gostovanja;

(b)	vrsto prijavljene domnevno nezakonite vsebine;

(c)	ukrepe, ki jih je sprejel ponudnik.

Ta poročila vsebujejo obrazložitev vzpostavljenih postopkov za zagotovitev, da zaupanja vredni prijavitelj ohrani svojo neodvisnost.

Zaupanja vredni prijavitelji ta poročila pošljejo koordinatorju digitalnih storitev, ki jim je podelil status, in jih javno objavijo. Informacije v teh poročilih ne vsebujejo osebnih podatkov.

4. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji in Odboru sporočijo imena, naslove in elektronske naslove subjektov, ki so jim podelili status zaupanja vrednega prijavitelja v skladu z odstavkom 2 ali katerih status zaupanja vrednega prijavitelja so začasno odvzeli v skladu z odstavkom 6 ali preklicali v skladu z odstavkom 7.

5. Komisija objavi informacije iz odstavka 4 v javno dostopni zbirki podatkov v preprosto dostopnem in strojno berljivem formatu, ki jo posodablja.

6. Kadar ima ponudnik spletnih platform informacije, ki kažejo, da je zaupanja vredni prijavitelj prek mehanizmov iz člena 16 predložil precejšnje število nezadostno natančnih, netočnih ali neustrezno utemeljenih prijav, vključno z informacijami, zbranimi v zvezi z obravnavo pritožb v okviru notranjih sistemov za obravnavo pritožb iz člena 20(4), te informacije sporoči koordinatorju digitalnih storitev, ki je zadevnemu subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, ter priloži potrebna pojasnila in dokazila. Ko koordinator digitalnih storitev prejme informacije od ponudnika spletnih platform in če meni, da obstajajo upravičeni razlogi za začetek preiskave, se status zaupanja vrednega prijavitelja v obdobju preiskave začasno odvzame. Ta preiskava se izvede brez nepotrebnega odlašanja.

7. Koordinator digitalnih storitev, ki je subjektu podelil status zaupanja vrednega prijavitelja, navedeni status prekliče, če po preiskavi, opravljeni bodisi na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, vključno z informacijami, ki jih je predložil ponudnik spletnih platform v skladu z odstavkom 6, ugotovi, da subjekt ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2. Pred preklicem navedenega statusa koordinator digitalnih storitev da subjektu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu statusa zaupanja vrednega prijavitelja, ki ga ima subjekt.

8. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom po potrebi izda smernice za pomoč ponudnikom spletnih platform in koordinatorjem digitalnih storitev pri uporabi odstavkov 2, 6 in 7.

Člen 24

Obveznosti poročanja o preglednosti za ponudnike spletnih platform

1. Ponudniki spletnih platform poleg informacij iz člena 15 v poročila iz navedenega člena vključijo informacije o:

(a)	številu sporov, predloženih organom za izvensodno reševanje sporov iz člena 21, izidih reševanja sporov in srednjem času, potrebnem za končanje postopkov reševanja sporov, pa tudi o deležu sporov, v zvezi s katerimi je ponudnik spletne platforme uresničil odločitve organa;

(b)	številu začasnih prekinitev, uvedenih na podlagi člena 23, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve očitno nezakonitih vsebin, predložitve očitno neutemeljenih prijav in predložitve očitno neutemeljenih pritožb.

2. Ponudniki do 17. februarja 2023 in nato vsaj enkrat vsakih šest mesecev za vsako spletno platformo ali spletni iskalnik v javno dostopnem oddelku svojega spletnega vmesnika objavijo informacije o povprečnih mesečnih aktivnih prejemnikih storitve v Uniji, izračunane kot povprečje v obdobju zadnjih šestih mesecev in v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz člena 33(3), kadar so bili ti delegirani akti sprejeti.

3. Ponudniki spletnih platform ali spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji na njuno zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja sporočijo informacije iz odstavka 2, posodobljene do trenutka take zahteve. Ta koordinator digitalnih storitev ali Komisija lahko od ponudnika spletne platforme ali spletnega iskalnika zahteva predložitev dodatnih informacij v zvezi z izračunom iz navedenega odstavka, vključno s pojasnili in utemeljitvijo v zvezi z uporabljenimi podatki. Te informacije ne vključujejo osebnih podatkov.

4. Ko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavkov 2 in 3 tega člena, utemeljeno meni, da ponudnik spletnih platform ali spletnih iskalnikov dosega prag povprečnih mesečnih aktivnih prejemnikov storitve v Uniji, določen v členu 33(1), o tem obvesti Komisijo.

5. Ponudniki spletnih platform brez nepotrebnega odlašanja Komisiji predložijo odločitve in obrazložitve iz člena 17(1) z namenom vključitve v javno dostopno strojno berljivo zbirko podatkov, ki jo upravlja Komisija. Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da predložene informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.

6. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi poročil na podlagi odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88.

Člen 26

Oglaševanje na spletnih platformah

1. Ponudniki spletnih platform, ki na svojih spletnih vmesnikih prikazujejo oglase, zagotovijo, da lahko za vsak posamezen oglas, prikazan vsakemu posameznemu prejemniku, prejemniki storitve jasno, jedrnato, nedvoumno in v realnem času prepoznajo naslednje:

(a)	da je informacija oglas, vključno s pomočjo vidnih označb, ki lahko upoštevajo standarde na podlagi člena 44;

(b)	fizično ali pravno osebo, v imenu katere je oglas predstavljen;

(c)	fizično ali pravno osebo, ki je plačala oglas, če to ni fizična ali pravna oseba iz točke (b);

(d)	smiselne informacije, neposredno in preprosto dostopne prek oglasa, o glavnih parametrih, uporabljenih za določitev prejemnika, ki mu je oglas predstavljen, in po potrebi kako te parametre spremeniti.

2. Ponudniki spletnih platform prejemnikom storitve zagotovijo funkcionalnost, s katero izjavijo, ali je vsebina, ki jo zagotavljajo, komercialno sporočilo ali pa vsebuje komercialna sporočila.

Kadar prejemnik storitve poda izjavo na podlagi tega odstavka, ponudnik spletnih platform zagotovi, da lahko drugi prejemniki storitve jasno in nedvoumno ter v realnem času, tudi s pomočjo vidnih označb, ki lahko upoštevajo standarde na podlagi člena 44, prepoznajo, da je vsebina, ki jo zagotovi prejemnik storitve, komercialno sporočilo ali vsebuje komercialna sporočila, kakor je opisano v navedeni izjavi.

3. Ponudniki spletnih platform prejemnikom storitve ne predstavljajo oglasov na podlagi oblikovanja profilov, kakor je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679, pri čemer uporabljajo posebne vrste osebnih podatkov iz člena 9(1) Uredbe (EU) 2016/679.

Člen 28

Zaščita mladoletnikov na spletu

1. Ponudniki spletnih platform, ki so dostopne mladoletnikom, sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev visoke ravni zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov pri njihovih storitvah.

2. Ponudniki spletnih platform na svojem vmesniku ne prikazujejo oglasov na podlagi oblikovanja profilov, kakor je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679 z uporabo osebnih podatkov prejemnika storitve, ko z razumno gotovostjo vedo, da je prejemnik storitve mladoleten.

3. Izpolnjevanje obveznosti iz tega člena ponudnikov spletnih platform ne zavezuje k obdelavi dodatnih osebnih podatkov, da bi ocenili, ali je prejemnik storitve mladoleten.

4. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom izda smernice za pomoč ponudnikom spletnih platform pri uporabi odstavka 1.

ODDELEK 4

Dodatne določbe, ki se uporabljajo za ponudnike spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci

Člen 30

Sledljivost trgovcev

1. Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotovijo, da lahko trgovci uporabljajo te spletne platforme za promoviranje sporočil ali ponujanje proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji le, če so, kadar je to ustrezno za trgovca, pred uporabo njihovih storitev v te namene pridobili naslednje informacije:

(a)	ime, naslov, telefonsko številko in elektronski naslov trgovca;

(b)	izvod identifikacijskega dokumenta trgovca ali katere koli druge elektronske identifikacije, kakor je opredeljena v členu 3 Uredbe (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta (40);

(c)	podatke o plačilnem računu trgovca;

(d)	kadar je trgovec vpisan v trgovski ali podoben javni register, trgovski register, v katerega je vpisan, in številko njegovega vpisa v register ali enakovredno identifikacijsko oznako v navedenem registru;

(e)	izjavo o skladnosti trgovca, s katero se zaveže, da bo ponujal le proizvode ali storitve, ki so v skladu z veljavnimi pravili prava Unije.

2. Ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si po prejemu informacij iz odstavka 1 in še preden zadevnemu trgovcu dovoli uporabo svojih storitev, kar najbolje prizadeva oceniti, ali so informacije iz odstavka 1, točke (a) do (e), zanesljive in popolne, pri čemer uporabi vsako prosto dostopno uradno spletno podatkovno zbirko ali spletni vmesnik, ki ga da na voljo država članica ali Unija, ali od trgovca zahteva predložitev dokazil iz zanesljivih virov. Za namen te uredbe so trgovci odgovorni za točnost zagotovljenih informacij.

Kar zadeva trgovce, ki že uporabljajo storitve ponudnikov spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, za namene iz odstavka 1 na dan 17. februarja 2024, ponudniki po najboljših močeh pridobijo informacije, ki so jih zadevni trgovci navedli v 12 mesecih. Kadar zadevni trgovci informacij ne zagotovijo v tem obdobju, ponudniki začasno prekinejo zagotavljanje svojih storitev tem trgovcem, dokler ne zagotovijo vseh informacij.

3. Kadar ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, pridobi zadostne dokaze ali utemeljeno meni, da je informacija iz odstavka 1, pridobljena od zadevnega trgovca, nepravilna, nepopolna ali neposodobljena, od trgovca zahteva, naj nemudoma ali v roku, določenem v pravu Unije in nacionalnem pravu, popravi informacijo.

Kadar trgovec ne popravi ali dopolni navedene informacije, ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, hitro začasno prekine zagotavljanje svoje storitve temu trgovcu v zvezi s ponujanjem proizvodov ali storitev potrošnikom v Uniji, dokler trgovec v celoti ne izpolni zahteve.

4. Brez poseganja v člen 4 Uredbe (EU) 2019/1150, če ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, trgovcu zavrne uporabo njegove storitve na podlagi odstavka 1 ali začasno prekine zagotavljanje njegove storitve na podlagi odstavka 3 tega člena, ima zadevni trgovec pravico do vložitve pritožbe, kakor je določeno v členih 20 in 21 te uredbe.

5. Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, varno hranijo informacije, pridobljene na podlagi odstavkov 1 in 2, za obdobje šestih mesecev po koncu pogodbenega razmerja z zadevnim trgovcem. Nato informacije izbrišejo.

6. Brez poseganja v odstavek 2 tega člena ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, razkrije informacije tretjim osebam le, kadar se to zahteva v skladu z veljavnim pravom, vključno z odločbami iz člena 10 in katerimi koli odločbami, ki jih pristojni organi držav članic ali Komisija izdajo zaradi opravljanja svojih nalog na podlagi te uredbe.

7. Ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, da na svoji spletni platformi prejemnikom storitve na voljo informacije iz odstavka 1, točke (a), (d) in (e), na jasen, preprosto dostopen in razumljiv način. Te informacije so na voljo vsaj na spletnem vmesniku spletne platforme, kjer je predstavljena informacija o proizvodu ali storitvi.

Člen 31

Skladnost zasnove

1. Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotovijo, da je njihov spletni vmesnik zasnovan in organiziran tako, da trgovcem omogoča, da izpolnijo svoje obveznosti v zvezi s predpogodbenimi informacijami, skladnostjo in informacijami o varnosti proizvodov na podlagi veljavnega prava Unije.

Zadevni ponudnik zlasti zagotovi, da njegov spletni vmesnik trgovcem omogoča, da zagotovijo informacije o imenu, naslovu, telefonski številki in elektronskem naslovu gospodarskega subjekta, kakor je opredeljen v členu 3, točka 13, Uredbe (EU) 2019/1020 in drugem pravu Unije.

2. Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, zagotovijo, da je njihov spletni vmesnik oblikovan in organiziran tako, da trgovcem omogoča, da zagotovijo vsaj:

(a)	informacije, potrebne za jasno in nedvoumno identifikacijo proizvodov ali storitev, ki se promovirajo ali ponujajo potrošnikom v Uniji prek storitev ponudnikov;

(b)	vse prepoznavne znake trgovca, kot so blagovna znamka, simbol ali logotip; in

(c)	po potrebi informacije o etiketiranju in označevanju v skladu s pravili veljavnega prava Unije o varnosti in skladnosti proizvodov.

3. Ponudniki spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si čim bolj prizadevajo oceniti, ali so taki trgovci zagotovili informacije iz odstavkov 1 in 2, preden trgovcu omogočijo ponujanje njihovega proizvoda ali storitve na teh platformah. Potem, ko trgovcu omogočijo ponujanje proizvodov ali storitev na njegovi spletni platformi, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, si ponudnik razumno prizadeva naključno preveriti v kateri koli uradni, prosto dostopni in strojno berljivi spletni podatkovni zbirki ali spletnem vmesniku, ali so bili ponujeni proizvodi ali storitve prepoznani kot nezakoniti.

Člen 32

Pravica do obveščenosti

1. Kadar ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne glede na uporabljeno sredstvo izve za nezakonit proizvod ali storitev, ki jo trgovec ponuja potrošnikom v Uniji prek svojih storitev, obvesti potrošnike, ki so kupili nezakoniti proizvod ali storitev prek njegovih storitev, če le ima njihove kontaktne podatke o:

(a)	dejstvu, da je proizvod ali storitev nezakonita;

(b)	identiteti trgovca; in

(c)	vseh ustreznih pravnih sredstvih.

Obveznost iz prvega pododstavka je omejena na nakupe nezakonitih proizvodov ali storitev, opravljenih v šestih mesecih od trenutka, ko je ponudnik izvedel za nezakonitost.

2. Kadar, v okoliščinah iz odstavka 1, ponudnik spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, nima kontaktnih podatkov vseh zadevnih potrošnikov, na svojem spletnem vmesniku javno objavi preprosto dostopne informacije o nezakonitem proizvodu ali storitvi, identiteti trgovca in vseh ustreznih pravnih sredstvih.

ODDELEK 5

Dodatne obveznosti za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov za obvladovanje sistemskih tveganj

Člen 33

Zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki

1. Ta oddelek se uporablja za spletne platforme in spletne iskalnike, ki na mesec povprečno dosegajo število vsaj 45 milijonov aktivnih prejemnikov storitve v Uniji ter so na podlagi odstavka 4 določene kot zelo velike spletne platforme ali zelo veliki spletni iskalniki.

2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 87 za prilagoditev povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov storitve v Uniji iz odstavka 1, kadar se število prebivalstva Unije poveča ali zmanjša za vsaj 5 % glede na število prebivalstva v letu 2020 ali, po prilagoditvi z delegiranim aktom, glede na število prebivalstva v letu, v katerem je bil sprejet najnovejši delegirani akt. V takem primeru prilagodi število tako, da ustreza 10% prebivalstva Unije v letu, v katerem sprejme delegirani akt, in ga zaokroži navzgor ali navzdol tako, da je število mogoče izraziti v milijonih.

3. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 87, da dopolni določbe te uredbe z določitvijo metodologije za izračun povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov storitve v Uniji za potrebe odstavka 1 tega člena in člena 24(2), s čimer zagotovi, da bo metodologija upoštevala tržni in tehnološki razvoj.

4. Komisija po posvetovanju z državo članico sedeža ali po upoštevanju informacij, ki jih zagotovi koordinator digitalnih storitev v državi sedeža na podlagi člena 24(4), sprejme sklep, s katero za namene te uredbe kot zelo veliko spletno platformo ali zelo velik spletni iskalnik določi spletno platformo ali spletni iskalnik, katerega povprečno mesečno število aktivnih prejemnikov storitve je enako številu iz odstavka 1 tega člena ali večje. Komisija sprejme svoj sklep na podlagi podatkov, ki jih sporoči ponudnik spletne platforme ali spletnega iskalnika na podlagi člena 24(2), ali informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 24(3), ali vseh drugih informacij, ki so ji na voljo.

Če ponudnik spletne platforme ali spletnega iskalnika ne izpolnjuje zahtev iz člena 24(2) ali zahteve koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije na podlagi člena 24(3), to Komisiji ne preprečuje, da tega ponudnika določi kot ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika na podlagi tega odstavka.

Kadar Komisija svoj sklep utemelji na podlagi drugih informacij, ki jih ima na voljo na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, ali na podlagi dodatnih informacij, zahtevanih na podlagi člena 24(3), zadevnemu ponudniku spletne platforme ali spletnega iskalnika omogoči, da v desetih delovnih dneh predloži svoja stališča o predhodnih ugotovitvah Komisije glede njene namere, da spletno platformo ali spletni iskalnik določi kot zelo veliko spletno platformo ali zelo velik spletni iskalnik. Komisija predložena stališča zadevnega ponudnika ustrezno upošteva.

Če zadevni ponudnik spletne platforme ali spletnega iskalnika na podlagi tretjega pododstavka ne predloži svojih stališč, to Komisiji ne preprečuje, da to spletno platformo ali ta spletni iskalnik na podlagi drugih razpoložljivih informacij, ki jih ima na voljo, določi kot zelo veliko spletno platformo ali zelo velik spletni iskalnik.

5. Komisija razveljavi določitev, če v neprekinjenem obdobju enega leta število povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve na spletni platformi ali spletnem iskalniku ni enako številu iz odstavka 1 ali višje od njega.

6. Komisija o svojih sklepih na podlagi odstavkov 4 in 5 brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevnega ponudnika spletne platforme ali spletnega iskalnika, Odbor in koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža.

Komisija zagotovi, da se seznam določenih zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov objavi v Uradnem listu Evropske unije in ga posodablja. Obveznosti iz tega oddelka se začnejo ali prenehajo uporabljati za zadevne zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike štiri mesece po obvestilu zadevnemu ponudniku iz prvega pododstavka.

Člen 34

Ocena tveganja

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov skrbno prepoznajo, analizirajo in ocenijo vsa sistemska tveganja v Uniji, ki izhajajo iz zasnove ali delovanja njihove storitve in njenih povezanih sistemov, vključno z algoritemskimi sistemi, ali iz uporabe njihovih storitev.

Izvedejo ocene tveganja do datuma začetka uporabe iz člena 33(6), drugi pododstavek, in nato vsaj enkrat letno, v vsakem primeru pa pred uvedbo funkcionalnosti, ki bodo verjetno imele kritičen vpliv na tveganja, prepoznajo na podlagi tega člena. Ta ocena tveganja je specifična za njihove storitve in sorazmerna s sistemskimi tveganji, ob upoštevanju njihove resnosti in verjetnosti, ter vključuje naslednja sistemska tveganja:

(a)	razširjanje nezakonitih vsebin prek njihovih storitev;

(b)

vse dejanske ali predvidljive negativne vplive na uresničevanje temeljnih pravic, zlasti temeljne pravice do človekovega dostojanstva, določene v členu 1 Listine, do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja, določene v členu 7 Listine, do varstva osebnih podatkov, določene v členu 8 Listine, do svobode izražanja in obveščanja, vključno s svobodo in pluralnostjo medijev, določene v členu 11 Listine, do prepovedi diskriminacije, določene v členu 21 Listine, do spoštovanja pravic otroka, določene v členu 24 Listine, in do visoke ravni varstva potrošnikov, določene v členu 38 Listine;

(c)	vse dejanske ali predvidljive negativne učinke na družbeni diskurz in volilne procese ter javno varnost;

(d)	vse dejanske ali predvidljive negativne učinke v zvezi z nasiljem na podlagi spola ter varovanjem javnega zdravja in mladoletnikov ter resne negativne posledice za dobro telesno in duševno počutje ljudi.

2. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov pri izvajanju ocen tveganja upoštevajo zlasti to, ali in kako naslednji dejavniki vplivajo na katero koli sistemsko tveganje iz odstavka 1:

(a)	zasnova njihovih priporočilnih sistemov in vseh drugih ustreznih algoritemskih sistemov;

(b)	njihovi sistemi za moderiranje vsebine;

(c)	veljavni pogoji poslovanja in njihovo izvrševanje;

(d)	sistemi za izbiro in prikazovanje oglasov;

(e)	prakse ponudnika v zvezi s podatki.

V ocenah se analizira tudi, ali in kako na tveganja na podlagi odstavka 1 vpliva namerna manipulacija njihove storitve, vključno z neavtentično uporabo ali avtomatiziranim izkoriščanjem storitve, ter poudarjanje in potencialno hitro in obsežno razširjanje nezakonitih vsebin in informacij, ki so nezdružljive z njihovimi pogoji poslovanja.

Pri oceni se upoštevajo posebni regionalni ali jezikovni vidiki, tudi kadar so specifični za posamezno državo članico.

3. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov dokazila k ocenam tveganja hranijo vsaj tri leta po izvedbi ocen tveganja ter jih na zahtevo posredujejo Komisiji in koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža.

Člen 36

Mehanizem za odzivanje na krize

1. V primeru krize lahko Komisija na priporočilo Odbora sprejme sklep, s katerim od enega ali več ponudnikov zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov zahteva, da sprejmejo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)	ocenijo, ali in v kakšnem obsegu ter kako delovanje in uporaba njihovih storitev znatno prispevata k resni grožnji iz odstavka 2 oziroma bi lahko k njej znatno prispevala;

(b)	prepoznajo in uporabljajo specifične, učinkovite in sorazmerne ukrepe, kot so ukrepi iz člena 35(1) ali člena 48(2), da bi preprečili, odpravili ali omejili vsak tak prispevek k resni grožnji, prepoznani v skladu s točko (a) tega odstavka;

(c)

poročajo Komisiji do določenega datuma ali v rednih časovnih presledkih, določenih v sklepu, o ocenah iz točke (a), o natančni vsebini, izvajanju ter kvalitativnem in kvantitativnem učinku posebnih ukrepov, sprejetih na podlagi točke (b), ter o vseh drugih vprašanjih v zvezi s temi ocenami ali navedenimi ukrepi, kot je določeno v sklepu.

Ponudnik oziroma ponudniki storitev pri prepoznavanju in uporabi ukrepov na podlagi točke (b) tega odstavka ustrezno upoštevajo težo resne grožnje iz odstavka 2, nujnost ukrepov ter dejanske ali morebitne posledice za pravice in zakonite interese vseh zadevnih strani, vključno z možnostjo, da se z ukrepi ne spoštuje temeljnih pravic določenih v Listini.

2. Za namen tega člena se šteje, da je do krize prišlo, kadar izredne razmere povzročijo resno grožnjo javni varnosti ali javnemu zdravju v Uniji ali v njenem znatnem delu.

3. Komisija pri sprejemanju sklepa iz odstavka 1 poskrbi, da so izpolnjene vse naslednje zahteve:

(a)

ukrepi, ki jih zahteva sklep, so strogo nujni, utemeljeni in sorazmerni, ter zlasti upoštevajo težo resne grožnje iz odstavka 2, nujnost ukrepov ter dejanske ali morebitne posledice za pravice in zakonite interese vseh zadevnih strani, vključno z možnostjo, da ukrepi ne spoštujejo temeljnih pravic, določenih v Listini;

(b)	v sklepu je določeno razumno obdobje, v katerem je treba sprejeti posebne ukrepe iz odstavka 1, točka (b), zlasti ob upoštevanju nujnosti teh ukrepov in časa, ki je potreben za njihovo pripravo in izvajanje;

(c)	ukrepi, ki jih zahteva sklep, so omejeni na obdobje, ki ni daljše od treh mesecev.

4. Komisija po sprejetju sklepa iz odstavka 1 brez nepotrebnega odlašanja sprejme naslednje ukrepe:

(a)	o sklepu obvesti ponudnika oziroma ponudnike, na katere se sklep nanaša;

(b)	sklep javno objavi in

(c)	o sklepu obvesti Odbor, ga pozove, naj predloži svoja stališča o njem, in ga še naprej obvešča o vseh nadaljnjih spremembah v zvezi s sklepom.

5. Ponudnik oziroma ponudniki, na katere se nanaša sklep Komisije, izberejo posebne ukrepe, ki jih je treba sprejeti na podlagi odstavka 1, točka (b), in odstavka 7, drugi pododstavek.

6. Komisija lahko na lastno pobudo ali na zahtevo ponudnika začne dialog s ponudnikom, da bi ugotovila, ali so glede na specifične okoliščine ponudnika načrtovani ali izvedeni ukrepi iz odstavka 1, točka (b), učinkoviti in sorazmerni pri doseganju zastavljenih ciljev. Komisija zlasti zagotovi, da ukrepi, ki jih sprejme ponudnik storitev na podlagi odstavka 1, točka (b), izpolnjujejo zahteve iz odstavka 3, točki (a) in (c).

7. Komisija spremlja uporabo posebnih ukrepov, sprejetih na podlagi sklepa iz odstavka 1 tega člena, na podlagi poročil iz točke (c) navedenega odstavka in vseh drugih ustreznih informacij, tudi informacij, ki jih lahko zahteva na podlagi člena 40 ali 67, ob upoštevanju razvoja krize. Komisija o tem spremljanju redno poroča Odboru in vsaj enkrat mesečno.

Kadar Komisija meni, da predvideni ali izvedeni posebni ukrepi na podlagi odstavka 1, točka (b), niso učinkoviti ali sorazmerni, lahko po posvetovanju z Odborom sprejme sklep, s katerim od ponudnika zahteva, da pregleda prepoznavo ali uporabo teh posebnih ukrepov.

8. Kadar je to primerno glede na razvoj krize, lahko Komisija na podlagi priporočila Odbora spremeni sklep iz odstavka 1 ali odstavka 7, drugi pododstavek, tako da:

(a)	sklep prekliče in po potrebi od zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zahteva, da preneha uporabljati ukrepe, ki so prepoznani in se izvajajo na podlagi odstavka 1, točka (b), ali odstavkom 7, drugi pododstavek, zlasti kadar ni več razlogov za takšne ukrepe;

(b)	podaljša obdobje iz odstavka 3, točka (c), za največ tri mesece;

(c)	upošteva izkušnje, pridobljene pri izvajanju ukrepov, zlasti glede možnosti, da ukrepi ne spoštujejo temeljnih pravic, določenih v Listini.

9. Zahteve iz odstavkov 1 do 6 se uporabljajo za sklep in spremembo sklepa iz tega člena.

10. Komisija v največji možni meri upošteva priporočila Odbora, izdana na podlagi tega člena.

11. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu vsako leto po sprejetju sklepov v skladu s tem členom, v vsakem primeru pa tri mesece po koncu krize, poroča o uporabi posebnih ukrepov, sprejetih na podlagi teh sklepov.

Člen 37

Neodvisna revizija

1. V zvezi s ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov se na njihove stroške vsaj enkrat letno opravi neodvisna revizija, da se oceni skladnost z:

(a)	obveznostmi iz poglavja III;

(b)	vsemi zavezami, sprejetimi na podlagi kodeksov ravnanja iz členov 45 in 46 ter kriznimi protokoli iz člena 48.

2. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov z organizacijami, ki izvajajo revizije na podlagi tega člena, sodelujejo in jim zagotovijo potrebno pomoč, da lahko te revizije izvedejo uspešno, učinkovito in pravočasno, tudi tako, da jim omogočijo dostop do vseh ustreznih podatkov in prostorov ter odgovorijo na ustna ali pisna vprašanja. Izvajanja revizije ne ovirajo, nanj ne vplivajo neupravičeno in ga ne spodkopavajo.

Take revizije, poskrbijo za ustrezno stopnjo zaupnosti in poslovno skrivnost informacij, pridobljenih od ponudnikov zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov in tretjih oseb v okviru revizij, tudi po njihovem zaključku. Vendar izpolnjevanje te zahteve ne sme negativno vplivati na izvajanje revizij in drugih določb te uredbe, zlasti tistih o preglednosti, nadzoru in izvrševanju. Kadar je potrebno za namene poročanja o preglednosti na podlagi člena 42(4), so revizijskemu poročilu in poročilu o izvedbi revizijskih priporočil iz odstavkov 4 in 6 tega člena priložene različice, ki ne vsebujejo nobenih informacij, ki bi jih bilo mogoče razumno označiti za zaupne.

3. Revizije, opravljene na podlagi odstavka 1, opravljajo organizacije, ki:

(a)

so neodvisne od zadevnega ponudnika zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov in katere koli pravne osebe, povezane s tem ponudnikom ter z njim niso v nasprotju interesov; zlasti:

(i)

niso opravljale nerevizijskih storitev, povezanih z revidiranimi zadevami, za zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika in za katero koli pravno osebo, povezano s tem ponudnikom, v 12 mesecih pred začetkom revizije, in se zavežejo, da zanje tovrstnih storitev ne bodo opravljale v obdobju 12 mesecev po zaključku revizije;

(ii)	niso opravljale revizijskih storitev na podlagi tega člena za zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali za katero koli pravno osebo, povezano s tem ponudnikom, v obdobju največ 10 zaporednih let;

(iii)

ne opravljajo revizije v zameno za plačila, ki so odvisna od rezultata revizije;

(b)	imajo dokazano strokovno znanje na področju obvladovanja tveganja, tehnične usposobljenosti in zmogljivosti;

(c)	so dokazano objektivne in upoštevajo poklicno etiko, ki temelji zlasti na spoštovanju kodeksov ravnanja ali ustreznih standardov.

4. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov zagotovijo, da organizacije, ki opravljajo revizije, za vsako revizijo pripravijo revizijsko poročilo. To poročilo vsebuje pisno utemeljitev in vključuje vsaj:

(a)	ime, naslov in kontaktno točko ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, v zvezi s katero je bila opravljena revizija, ter zajeto obdobje;

(b)	ime in naslov organizacije ali organizacij, ki so opravile revizijo;

(c)	izjavo o interesih;

(d)	opis posameznih elementov, zajetih z revizijo, in uporabljene metodologije;

(e)	opis in povzetek glavnih ugotovitev revizije;

(f)	seznam tretjih oseb, s katerimi je bilo v okviru revizije opravljeno posvetovanje;

(g)	revizijsko mnenje o tem, ali je ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, v zvezi s katero je bila opravljena revizija, izpolnil obveznosti in zaveze iz odstavka 1, ki je lahko „pozitivno“, „pozitivno s pripombami“ ali „negativno“;

(h)	kadar revizijsko mnenje ni „pozitivno“, operativna priporočila glede specifičnih ukrepov za zagotovitev skladnosti in priporočeni časovni okvir za zagotovitev skladnosti.

5. Kadar organizacija, ki je izvedla revizijo, ni mogla opraviti revizije nekaterih specifičnih elementov ali predložiti revizijskega mnenja na podlagi svojih preiskav, revizijsko poročilo vključuje obrazložitev okoliščin in razlogov, zakaj teh elementov ni bilo mogoče revizijsko pregledati.

6. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, ki prejmejo revizijsko poročilo, ki ni „pozitivno“, ustrezno upoštevajo operativna priporočila, naslovljena nanje, da bi sprejeli potrebne ukrepe za njihovo izvedbo. V enem mesecu od prejema priporočil sprejmejo poročilo o izvedbi revizijskih priporočil, v katerem določijo navedene ukrepe. Kadar ne izvedejo operativnih priporočil, v poročilu o izvedbi revizijskih priporočil navedejo razloge za to in določijo alternativne ukrepe, ki so jih sprejele za obravnavo prepoznanih primerov neskladnosti.

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 87 za dopolnitev te uredbe z določitvijo potrebnih pravil za izvajanje revizij na podlagi tega člena, zlasti v zvezi s potrebnimi pravili o postopkovnih korakih, metodologijah revizije in predlogah za poročanje o revizijah, opravljenih na podlagi tega členom. V teh delegiranih aktih se upoštevajo vsi prostovoljni revizijski standardi iz člena 44(1), točka (e).

Člen 39

Dodatna preglednost spletnega oglaševanja

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, ki na svojih spletnih vmesnikih predstavljajo oglase, za celotno obdobje, v katerem predstavljajo oglas, in za eno leto po zadnji predstavitvi oglasa na njihovih spletnih vmesnikih pripravijo in v posebnem oddelku svojega spletnega vmesnika z zanesljivim orodjem, po katerem je mogoče iskati in ki omogoča iskanje na podlagi več meril, ter prek svojih vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavijo informacije iz odstavka 2. Poleg tega zagotovijo, da odložišče ne vsebuje osebnih podatkov prejemnikov storitve, ki jim je bil ali bi jim lahko bil oglas predstavljen in si razumno prizadevajo, da so informacije točne in popolne.

2. Odložišče vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)	vsebino oglasa, vključno z imenom proizvoda, storitve ali blagovne znamke in predmetom oglasa;

(b)	fizično ali pravno osebo, v imenu katere je oglas predstavljen;

(c)	fizično ali pravno osebo, ki je plačala oglas, če to ni fizična ali pravna oseba iz točke (b);

(d)	obdobje, v katerem je bil oglas predstavljen;

(e)	informacije o tem, ali je bil oglas predviden za predstavitev eni ali več posebnim skupinam prejemnikov storitve, in če je bil, glavne parametre, uporabljene v ta namen, in po potrebi tudi glavne parametre, uporabljene za izključitev ene ali več tovrstnih posameznih skupin;

(f)	komercialna sporočila, objavljena na zelo velikih spletnih platformah in prepoznana na podlagi člena 26(2);

(g)	skupno število doseženih prejemnikov storitve, po potrebi pa tudi skupna števila, razčlenjena po državah članicah za skupino ali skupine prejemnikov, ki jim je bil oglas posebej namenjen.

3. Kar zadeva odstavek 2, točke (a), (b) in (c), kadar je ponudnik zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov odstranil ali onemogočil dostop do določenega oglasa na podlagi domnevne nezakonitosti ali nezdružljivosti s svojimi pogoji poslovanja, odložišče ne vključuje informacij iz navedenih točk. V takem primeru odložišče za zadevni specifični oglas vključuje informacije iz člena 17(3), točke (a) do (e), ali člena 9(2), točka (a)(i), kakor je ustrezno.

Komisija lahko po posvetovanju z Odborom, ustreznimi preverjenimi raziskovalci iz člena 40 in javnostjo izda smernice o strukturi, organizaciji in funkcionalnostih odložišč iz tega člena.

Člen 40

Dostop do podatkov in nadzor nad njimi

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisiji na obrazloženo zahtevo in v razumnem roku, določenem v tej zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov, potrebnih za spremljanje in oceno skladnosti s to uredbo.

2. Koordinatorji digitalnih storitev in Komisija podatke, do katerih se dostopa na podlagi odstavka 1, uporabljajo samo za namene spremljanja in ocenjevanja skladnosti s to uredbo ter ustrezno upoštevajo pravice in interese ponudnikov zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov in zadevnih prejemnikov storitve, vključno z varstvom osebnih podatkov, varstvom zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti, in ohranjanjem varnosti njihovih storitev.

3. Za namene odstavka 1 ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije pojasnijo zasnovo, logiko, delovanje in preskušanje svojih algoritemskih sistemov, vključno z njihovimi priporočilnimi sistemi.

4. Ponudniki zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov na obrazloženo zahtevo koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža v razumnem roku, določenem v zahtevi, zagotovijo dostop do podatkov preverjenim raziskovalcem, ki izpolnjujejo zahteve iz odstavka 8 tega člena, izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k zaznavanju, prepoznavanju in razumevanju sistemskih tveganj v Uniji, kakor so določena na podlagi člena 34(1), in k oceni ustreznosti, učinkovitosti in učinkov ukrepov za zmanjševanje tveganj na podlagi člena 35.

5. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov lahko v 15 dneh od prejema zahteve iz odstavka 4 od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahtevajo, da spremeni zahtevo, kadar menijo, da ne morejo zagotoviti dostopa do zahtevanih podatkov iz enega od naslednjih razlogov:

(a)	nimajo dostopa do podatkov;

(b)	zagotovitev dostopa do podatkov bo povzročila precejšnje ranljivosti varnosti njihove storitve ali varstva zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti.

6. Zahteve za spremembo na podlagi odstavka 5 vsebujejo predloge enega ali več alternativnih načinov za zagotovitev dostopa do zahtevanih podatkov ali drugih podatkov, ki so ustrezni in zadostni za namen zahteve.

Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v 15 dneh sprejme odločitev o zahtevi za spremembo ter jo sporoči ponudniku zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, kadar je ustrezno, skupaj s spremenjeno zahtevo in novim obdobjem za njeno izpolnitev.

7. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov olajšajo in zagotovijo dostop do podatkov na podlagi odstavkov 1 in 4 prek ustreznih vmesnikov, navedenih v zahtevi, vključno s spletnimi podatkovnimi zbirkami ali vmesniki za aplikacijsko programiranje.

8. Na podlagi ustrezno utemeljene vloge raziskovalcev koordinator digitalnih storitev v državi sedeža takim raziskovalcem za posebno raziskavo iz vloge podeli status „preverjenih raziskovalcev“ in izda obrazloženo zahtevo za dostop do podatkov ponudniku zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika na podlagi odstavka 4, kadar raziskovalci dokažejo, da izpolnjujejo vse naslednje pogoje:

(a)	povezani so z raziskovalno organizacijo, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2019/790;

(b)	neodvisni so od komercialnih interesov;

(c)	njihova vloga razkriva financiranje raziskave;

(d)	sposobni so upoštevati specifične zahteve glede varnosti in zaupnosti podatkov, ki ustrezajo posamezni zahtevi, ter varovati osebne podatke, v svoji zahtevi pa opišejo ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki so jih sprejeli v ta namen;

(e)	njihova vloga dokazuje, da so njihov dostop do podatkov in zahtevani časovni okviri potrebni in sorazmerni za namene njihove raziskave ter da bodo pričakovani rezultati te raziskave prispevali k namenom iz odstavka 4;

(f)	načrtovane raziskovalne dejavnosti se bodo izvajale za namene določene v odstavku 4;

(g)	zavezali so se, da bodo svoje rezultate raziskav javno in brezplačno objavili v razumnem roku po zaključku raziskave ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih prejemnikov storitve v skladu z Uredbo (EU) 2016/679.

Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža po prejemu vloge na podlagi tega odstavka o tem obvesti Komisijo in Odbor.

9. Raziskovalci lahko svojo vlogo predložijo tudi koordinatorju digitalnih storitev v državi članici raziskovalne organizacije, s katero so povezani. Koordinator digitalnih storitev po prejemu vloge na podlagi tega odstavka opravi začetno oceno, ali zadevni raziskovalci izpolnjujejo vse pogoje iz odstavka 8. Zadevni koordinator digitalnih storitev nato prijavo skupaj z dokazili, ki so jih predložili zadevni raziskovalci, in začetno oceno pošlje koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja sprejme odločitev, ali bo raziskovalcu podelil status „preverjenega raziskovalca“.

Ob ustreznem upoštevanju predložene začetne ocene je za končno odločitev, ali se raziskovalcu podeli status „preverjenega raziskovalca“, na podlagi odstavka 8 pristojen koordinator digitalnih storitev v državi sedeža.

10. Koordinator digitalnih storitev, ki je podelil status preverjenega raziskovalca in ponudnikom zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov izdal obrazloženo zahtevo za dostop do podatkov v korist preverjenega raziskovalca, izda sklep o preklicu dostopa, če po preiskavi na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, ugotovi, da preverjeni raziskovalec ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 8, in o odločitvi obvesti zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika. Koordinator digitalnih storitev pred ukinitvijo dostopa preverjenemu raziskovalcu omogoči, da se odzove na ugotovitve zadevne preiskave in namero o preklicu dostopa.

11. Koordinatorji digitalnih storitev v državi sedeža Odboru sporočijo imena in kontaktne podatke fizičnih oseb ali subjektov, ki so jim v skladu z odstavkom 8 dodelili status „preverjenega raziskovalca“, ter namen raziskave, v zvezi s katero je bila vložena vloga, ali, kadar so ukinili dostop do podatkov v skladu z odstavkom 10, Odboru sporočijo to informacijo.

12. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov brez nepotrebnega odlašanja omogočijo dostop do podatkov, vključno s podatki v realnem času, kadar je to tehnično izvedljivo, če so podatki na njihovem spletnem vmesniku javno dostopni raziskovalcem, vključno s tistimi, ki so povezani z neprofitnimi organi, organizacijami in združenji, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 8, točke (b), (c), (d) in (e), in ki uporabljajo podatke izključno za izvajanje raziskav, ki prispevajo k zaznavanju, prepoznavanju in razumevanju sistemskih tveganj v Uniji na podlagi člena 34(1).

13. Komisija po posvetovanju z Odborom sprejme delegirane akte o dopolnitvi te uredbe za določitev tehničnih pogojev, pod katerimi si morajo ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov izmenjevati podatke na podlagi odstavkov 1 in 4, ter namenov, za katere se lahko podatki uporabljajo. Ti delegirani akti določajo specifične pogoje v okviru katerih lahko poteka taka izmenjava podatkov z raziskovalci v skladu z Uredbo (EU) 2016/679, kot tudi ustrezne objektivne indikatorje, postopke in, kadar je to potrebno, neodvisne svetovalne mehanizme, ki podpirajo izmenjavo podatkov, ob upoštevanju pravic in interesov zadevnih ponudnikov zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov in zadevnih prejemnikov storitve, vključno z varstvom zaupnih informacij, zlasti poslovnih skrivnosti, ter ohranjanjem varnosti njihovih storitev.

Člen 41

Funkcija za zagotavljanje skladnosti

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov vzpostavijo funkcijo za zagotavljanje skladnosti, ki je neodvisna od njihovih operativnih funkcij in jo opravlja ena ali več odgovornih oseb za zagotavljanje skladnosti, vključno z vodjo funkcije za zagotavljanje skladnosti. Ta funkcija za zagotavljanje skladnosti ima zadostna pooblastila, ugled in vire ter dostop do upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, da lahko spremlja skladnost navedenega ponudnika s to uredbo.

2. Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zagotovi, da imajo odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti poklicne kvalifikacije, znanje, izkušnje in sposobnosti, potrebne za izpolnjevanje nalog iz odstavka 3.

Upravljalni organ ponudnika zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov zagotovi, da je vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti neodvisni višji vodstveni delavec z ločeno odgovornostjo za funkcijo za zagotavljanje skladnosti.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti poroča neposredno upravljalnemu organu ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ter lahko izrazi pomisleke in navedeni organ opozori, kadar tveganja iz člena 34 ali neskladnost s to uredbo vplivajo ali bi lahko vplivala na zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, brez poseganja v odgovornosti upravljalnega organa v njegovi nadzorni in vodstveni funkciji.

Vodja funkcije za zagotavljanje skladnosti se ne razreši brez predhodne odobritve upravljalnega organa ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika.

3. Odgovorne osebe za zagotavljanje skladnosti opravljajo naslednje naloge:

(a)	sodelujejo s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža in Komisijo za namen te uredbe;

(b)	zagotavljajo, da se prepoznajo vsa tveganja iz člena 34 in da se o njih ustrezno poroča ter da se sprejmejo razumni, sorazmerni in učinkoviti ukrepi za zmanjševanje tveganj na podlagi člena 35;

(c)	organizirajo in nadzorujejo dejavnosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika v zvezi z neodvisno revizijo na podlagi člena 37;

(d)	obveščajo vodstvo in zaposlene pri ponudniku zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika o zadevnih obveznostih na podlagi te uredbe ter jim svetujejo o teh obveznostih;

(e)	spremljajo skladnost ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika z obveznostmi, ki jih ima na podlagi te uredbe;

(f)	po potrebi spremljajo skladnost ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika z zavezami, sprejetimi na podlagi kodeksov ravnanja na podlagi členov 45 in 46 ali kriznih protokolov na podlagi člena 48.

4. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji sporočijo ime in kontaktne podatke vodje funkcije za zagotavljanje skladnosti.

5. Upravljalni organ ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika opredeli, nadzoruje in je odgovoren za izvajanje ponudnikove ureditve upravljanja, ki zagotavlja neodvisnost funkcije za zagotavljanje skladnosti, vključno z razdelitvijo odgovornosti pri organizaciji ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, preprečevanjem navzkrižja interesov in premišljenim upravljanjem sistemskih tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34.

6. Upravljalni organ redno, vsaj enkrat letno potrjuje in pregleduje strategije in politike za zatiranje, obvladovanje, spremljanje in zmanjševanje tveganj, prepoznanih na podlagi člena 34, ki jim je ali bi jim lahko bila izpostavljena zelo velika spletna platforma ali zelo velik spletni iskalnik.

7. Upravljalni organ nameni dovolj časa obravnavi ukrepov v zvezi z obvladovanjem tveganja. Dejavno sodeluje pri odločitvah v zvezi z obvladovanjem tveganja in zagotavlja, da se za obvladovanje tveganj, prepoznanih v skladu s členom 34, dodelijo ustrezni viri.

Člen 43

Pristojbina za nadzor

1. Komisija ponudnikom zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov ob določitvi na podlagi člena 33 zaračuna letno pristojbino za nadzor.

2. Skupni znesek letnih pristojbin za nadzor krije ocenjene stroške, ki jih ima Komisija v zvezi s svojimi nadzornimi nalogami na podlagi te uredbe, zlasti stroške, povezane z določitvijo na podlagi člena 33, vzpostavitvijo, vzdrževanjem in delovanjem podatkovne zbirke na podlagi člena 24(5) ter sistemom za izmenjavo informacij na podlagi člena 85, napotitvami na podlagi člena 59, podporo Odboru na podlagi člena 62 ter nadzornimi nalogami na podlagi člena 56 in oddelkom 4 poglavja IV.

3. Ponudnikom zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov se na podlagi člena 33 za vsako storitev, za katero so bili določeni, zaračuna letna pristojbino za nadzor.

Komisija sprejme izvedbene akte s katerimi določitvi znesek letne pristojbine za nadzor za vsakega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika. Pri sprejemanju teh izvedbenih aktov Komisija uporablja metodologijo, določeno v delegiranem aktu iz odstavka 4 tega člena, in spoštuje načela iz odstavka 5 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88.

4. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 87 v zvezi z določitvijo podrobne metodologije in postopkov za:

(a)	določitev ocenjenih stroškov iz odstavka 2;

(b)	določitev posameznih letnih pristojbin za nadzor iz odstavka 5, točki (b) in (c);

(c)	določitev najvišje skupne mejne vrednosti, določene v odstavku 5, točka (c), in

(d)	podrobne ureditve, potrebne za izvrševanje plačil.

Pri sprejemanju teh delegiranih aktov Komisija spoštuje načela iz odstavka 5 tega člena.

5. Izvedbeni akt iz odstavka 3 in delegirani akt iz odstavka 4 spoštujeta naslednja načela:

(a)	pri oceni skupnega zneska letne pristojbine za nadzor se upoštevajo stroški, nastali v prejšnjem letu;

(b)	letna pristojbina za nadzor je sorazmerna s številom povprečnih mesečnih aktivnih prejemnikov v Uniji vsake zelo velike spletne platforme ali vsakega zelo velikega spletnega iskalnika, določenega na podlagi člena 33;

(c)	skupni znesek letne pristojbine za nadzor, ki se zaračuna določenemu ponudniku zelo velike spletne platforme ali zelo velikega iskalnika, v nobenem primeru ne presega 0,05 % njegovega svetovnega letnega neto prihodka v predhodnem poslovnem letu.

6. Individualne letne pristojbine za nadzor, ki se zaračunajo na podlagi odstavka 1 tega člena, so zunanji namenski prejemki v skladu s členom 21(5) Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta (41).

7. Komisija letno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o skupnem znesku stroškov, nastalih zaradi izpolnjevanja nalog na podlagi te uredbe, in skupnem znesku posameznih letnih pristojbin za nadzor, zaračunanih v predhodnem letu.

ODDELEK 6

Druge določbe v zvezi z obveznostmi glede potrebne skrbnosti

Člen 44

Standardi

1. Komisija se posvetuje z Odborom ter podpira in spodbuja razvoj in izvedbo prostovoljnih standardov, ki jih ustrezni evropski in mednarodni organi za standardizacijo določijo vsaj v zvezi z:

(a)	elektronsko predložitvijo prijav na podlagi člena 16;

(b)	predlogami, zasnovo in postopkovnimi standardi za komunikacijo s prejemniki storitve na uporabniku prijazen način o omejitvah, ki izhajajo iz pogojev in njihovih sprememb;

(c)	elektronsko predložitvijo prijav zaupanja vrednih prijaviteljev na podlagi člena 22, vključno prek vmesnikov za aplikacijsko programiranje;

(d)	specifičnimi vmesniki, vključno z vmesniki za aplikacijsko programiranje, za olajšanje izpolnjevanja obveznosti iz členov 39 in 40;

(e)	revizijo zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov na podlagi člena 37;

(f)	interoperabilnostjo odložišč oglasov iz člena 39(2);

(g)	prenosom podatkov med posredniki oglaševanja v podporo obveznostim glede preglednosti na podlagi člena 26(1), točke (b), (c) in (d);

(h)	tehničnimi ukrepi, ki omogočajo izpolnjevanje obveznosti v zvezi z oglaševanjem iz te uredbe, vključno z obveznostmi glede vidnih oznak za oglase in komercialna sporočila iz člena 26;

(i)	izbranimi vmesniki in predstavitvijo informacij o glavnih parametrih različnih vrst priporočilnih sistemov v skladu s členoma 27 in 38;

(j)	standardi za ciljno usmerjene ukrepe za zaščito mladoletnikov na spletu.

2. Komisija podpira posodobitev standardov glede na tehnološki razvoj in ravnanje zadevnih prejemnikov storitve. Ustrezne informacije o posodobitvi standardov so na voljo javnosti in preprosto dostopne.

Člen 45

Kodeksi ravnanja

1. Komisija in Odbor spodbujata in olajšujeta pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije kot prispevek k ustrezni uporabi te uredbe, zlasti ob upoštevanju specifičnih izzivov pri spopadanju z različnimi vrstami nezakonitih vsebin in sistemskih tveganj ter v skladu s pravom Unije, zlasti o konkurenci in varstvu osebnih podatkov.

2. Kadar se pojavi znatno sistemsko tveganje v smislu člena 34(1), ki se nanaša na več zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, lahko Komisija povabi zadevne ponudnike zelo velikih spletnih platform ali zadevne ponudnike zelo velikih spletnih iskalnikov ter druge ponudnike zelo velikih spletnih platform, zelo velikih spletnih iskalnikov, spletnih platform in drugih posredniških storitev, kakor je ustrezno, pa tudi ustrezne pristojne organe, organizacije civilne družbe in druge ustrezne deležnike k sodelovanju pri pripravi kodeksov ravnanja, vključno z določitvijo zavez za sprejetje specifičnih ukrepov za zmanjševanje tveganj ter okvira za redno poročanje o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih.

3. Komisija in Odbor ter, kadar je to ustrezno, drugi ustrezni organi si pri učinkovanju odstavkov 1 in 2 prizadevajo zagotoviti, da se v kodeksih ravnanja jasno določijo njihovi specifični cilji, navedejo ključni kazalniki uspešnosti za merjenje izpolnjevanja navedenih ciljev ter ustrezno upoštevajo potrebe in interesi vseh zainteresiranih strani na ravni Unije, zlasti z državljani. Poleg tega si Komisija in Odbor prizadevata zagotoviti, da udeleženci redno poročajo Komisiji in zadevnim koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža o vseh sprejetih ukrepih in njihovih rezultatih, izmerjenih na podlagi navedenih ključnih kazalnikov uspešnosti. Pri ključnih kazalnikih uspešnosti in zavezah glede poročanja se upoštevajo razlike v velikosti in zmogljivosti različnih udeležencev.

4. Komisija in Odbor ocenita, ali kodeksi ravnanja izpolnjujejo namene določene v odstavkih 1 in 3, ter redno spremljata in ovrednotita izpolnjevanje njihovih ciljev, ob upoštevanju ključnih kazalnikov uspešnosti, ki jih lahko vsebujejo. Svoje sklepne ugotovitve objavita.

Komisija in Odbor tudi spodbujata in olajšujeta redne preglede in prilagoditve kodeksov ravnanja.

V primeru sistematičnega nespoštovanja kodeksov ravnanja lahko Komisija in Odbor pozoveta podpisnike kodeksov ravnanja, naj sprejmejo potrebne ukrepe.

Člen 46

Kodeksi ravnanja za spletno oglaševanje

1. Komisija spodbuja in olajšuje pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije s strani ponudnikov spletnih platform in drugih ustreznih ponudnikov storitev, kot so ponudniki storitev posredovanja spletnega oglaševanja, drugih akterjev, vključenih v vrednostno verigo programatičnega oglaševanja, ali organizacij, ki zastopajo prejemnike storitev, in organizacij civilne družbe ali ustreznih organov v podporo dodatni preglednosti za akterje v vrednostni verigi spletnega oglaševanja, ki presega zahteve členov 26 in 39.

2. Komisija si prizadeva zagotoviti, da so kodeksi ravnanja namenjeni učinkovitemu prenosu informacij, ki v celoti spoštuje pravice in interese vseh udeleženih strani ter konkurenčnemu, preglednemu in pravičnemu okolju spletnega oglaševanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti o konkurenci in varstvu zasebnosti in osebnih podatkov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnava vsaj:

(a)	prenos informacij, ki jih hranijo ponudniki posredovanja spletnega oglaševanja, prejemnikom storitve v zvezi z zahtevami iz člena 26(1), točke (b), (c) in (d);

(b)	prenos informacij, ki jih hranijo ponudniki posredovanja spletnega oglaševanja, v odložišča na podlagi člena 39.

(c)	pomembne informacije o monetizaciji podatkov.

3. Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja do 18. februarja 2025 in začetek njihove uporabe do 18. avgusta 2025.

4. Komisija vse akterje v vrednostni verigi spletnega oglaševanja iz odstavka 1 spodbuja, da podpirajo zaveze iz kodeksov ravnanja in jih spoštujejo.

Člen 51

Pooblastila koordinatorjev digitalnih storitev

1. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)

pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 37 in člena 75(2), zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja predložijo take informacije;

(b)

pooblastilo, da izvajajo inšpekcijske preglede v vseh prostorih, ki jih navedeni ponudniki ali navedene osebe uporabljajo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, ali da od pravosodnega organa v njihovi državi članici zahtevajo, da odredi takšne inšpekcijske preglede, ali da izvajanje takšnih inšpekcijskih pregledov zahtevajo od drugih javnih organov, z namenom preučitve, zasega, odvzema ali pridobitve izvodov informacij v zvezi z domnevno kršitvijo v kakršni koli obliki, ne glede na pomnilniški medij;

(c)	pooblastilo, da od katerega koli člana osebja ali predstavnika navedenih ponudnikov ali oseb zahtevajo pojasnila glede kakršnih koli informacij v zvezi z domnevno kršitvijo in z njihovim soglasjem s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi zabeležijo odgovore.

2. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja izvršilna pooblastila v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)	pooblastilo, da sprejmejo zaveze navedenih ponudnikov v zvezi z njihovo skladnostjo s to uredbo in da te zaveze določijo za zavezujoče;

(b)	pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev in po potrebi naložijo popravne ukrepe, sorazmerne s kršitvijo in potrebne za učinkovito ustavitev kršitve, ali da to zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(c)	pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo globe za neskladnost s to uredbo, vključno z neizpolnitvijo morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev glob zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(d)

pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo periodično denarno kazen za zagotovitev ustavitve kršitve v skladu z odločbo, izdano na podlagi točke (b) tega pododstavka, ali za neizpolnitev morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev periodične denarne kazni zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(e)	pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev nevarnosti resne škode ali za to, da od ustreznega pravosodnega organa zahtevajo, da to stori.

Kar zadeva prvi pododstavek, točki (c) in (d), imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja katerih koli odločb, ki so bile tem osebam izdane na podlagi navedenega odstavka. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim obdobjem, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

3. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, ter kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:

(a)	zahtevajo lahko, da upravljalni organ navedenih ponudnikov brez nepotrebnega odlašanja preuči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;

(b)

kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik posredniških storitev ni ustrezno izpolnil zahtev iz točke (a), da kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo ter ta kršitev vključuje kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, od pristojnega pravosodnega organa njegove države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, ali, le kadar to ni tehnično izvedljivo, do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.

Kadar koordinator digitalnih storitev ne ravna na zahtevo Komisije iz člena 82, pred predložitvijo zahteve iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, povabi zainteresirane strani, da v obdobju, ki ni krajše od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in identificira predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov. Ponudnik posredniških storitev, predvideni naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki izkažejo zakoniti interes, imajo pravico sodelovati v postopku pred pristojnim pravosodnim organom. Vsak odrejeni ukrep je sorazmeren glede na naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ter ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa zadevnih prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Omejitev dostopa velja za obdobje štirih tednov, pri čemer lahko pristojni pravosodni organ s svojo odločbo koordinatorju digitalnih storitev dovoli, da to obdobje podaljša za nadaljnja enako dolga obdobja, in določi največje število podaljšanj. Koordinator digitalnih storitev podaljša obdobje le, kadar ob upoštevanju pravic in interesov vseh strani, na katere vpliva navedena omejitev, ter vseh ustreznih okoliščin, vključno z vsemi informacijami, ki mu jih zagotovijo ponudnik posredniških storitev, naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki so izkazale zakoniti interes, meni, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	ponudnik posredniških storitev ni sprejel ukrepov, potrebnih za ustavitev kršitve;

(b)	glede na število prizadetih prejemnikov ter morebitni obstoj ustreznih in preprosto dostopnih alternativ začasna omejitev ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Kadar koordinator digitalnih storitev meni, da sta pogoja iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), izpolnjena, obdobja pa na podlagi tretjega pododstavka ne more dodatno podaljšati, pristojnemu pravosodnemu organu predloži novo zahtevo iz prvega pododstavka, točka (b).

4. Pooblastila iz odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v oddelek 3.

5. Ukrepi, ki jih koordinatorji digitalnih storitev sprejmejo pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, kadar je ustrezno pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika posredniških storitev.

6. Države članice določijo posebna pravila in postopke za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 ter zagotovijo, da za vsakršno izvajanje navedenih pooblastil veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v veljavnem nacionalnem pravu, v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

Člen 69

Pooblastilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov

1. Da bi lahko Komisija opravljala naloge, ki jih ima na podlagi tega oddelka, lahko izvaja vse potrebne inšpekcijske preglede v prostorih zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge osebe iz člena 67(1).

2. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih Komisija pooblasti za izvajanje inšpekcijskega pregleda, so pooblaščeni, da:

(a)	vstopijo v vse prostore, na zemljišče in v prevozna sredstva zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe;

(b)	pregledajo poslovne knjige in druge evidence v zvezi z zagotavljanjem zadevne storitve, ne glede na nosilec, na katerem so shranjeni;

(c)	vzamejo ali pridobijo kopije ali izvlečke iz takih poslovnih knjig ali drugih evidenc v vseh oblikah;

(d)	od ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo, da omogoči dostop do svoje organizacije, delovanja, informacijskega sistema, algoritmov, ravnanja s podatki in poslovnih praks ter da evidentira ali dokumentira dana pojasnila;

(e)

pečatijo vse prostore, ki se uporabljajo v okviru trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe, ter poslovne knjige ali druge evidence za obdobje in v obsegu, ki sta potrebna za inšpekcijski pregled;

(f)	od vsakega predstavnika ali člana osebja ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo pojasnila o dejstvih ali dokumentih, povezanih s predmetom in namenom pregleda, ter zabeležijo odgovore;

(g)	naslovijo vprašanja v zvezi s predmetom in namenom inšpekcijskega pregleda na vsakega takega predstavnika ali člana osebja ter njegove odgovore zabeležijo.

3. Inšpekcijski pregledi se lahko izvajajo s pomočjo revizorjev ali strokovnjakov, ki jih imenuje Komisija na podlagi člena 72(2), in s koordinatorjem digitalnih storitev ali drugimi pristojnimi nacionalnimi organi države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled.

4. Kadar izročene poslovne knjige ali druge evidence, povezane z zagotavljanjem zadevne storitve, niso popolne ali kadar so odgovori na vprašanja, zastavljena na podlagi odstavka 2 tega člena, nepravilni, nepopolni ali so zavajajoči, uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih je Komisija pooblastila za izvajanje inšpekcijskega pregleda, izvajajo svoja pooblastila na podlagi predložitve pisnega pooblastila, v katerem sta navedena predmet in namen pregleda ter kazni, določene v členih 74 in 76. Komisija pred inšpekcijskim pregledom koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo izvajal inšpekcijski pregled, o tem pravočasno obvesti.

5. Uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, revizorji in strokovnjaki, ki jih imenuje Komisija, koordinator digitalnih storitev ali drugi pristojni organi države članice, na ozemlju katere se inšpekcijski pregled izvaja, lahko med inšpekcijskimi pregledi od ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe zahtevajo, da predloži pojasnila o svoji organizaciji, delovanju, informacijskem sistemu, algoritmih, ravnanju s podatki in poslovanju, ter lahko naslovijo vprašanja na njihovo ključno osebje.

6. Ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna fizična ali pravna oseba mora sodelovati v inšpekcijskem pregledu, ki ga s sklepom odredi Komisija. V sklepu so navedeni predmet in namen inšpekcijskega pregleda, datum začetka in kazni, določene v členih 74 in 76, ter pravica, da sklep pregleda Sodišče Evropske unije. Komisija se pred sprejetjem tega sklepa posvetuje s koordinatorjem digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere bo opravljen inšpekcijski pregled.

7. Uradniki koordinatorja digitalnih storitev države članice, na ozemlju katere se bo inšpekcijski pregled izvajal, in druge osebe, ki jih ta koordinator pooblasti ali imenuje, na zahtevo tega koordinatorja digitalnih storitev ali Komisije aktivno pomagajo uradnikom in drugim spremljevalnim osebam, ki jih pooblasti Komisija v zvezi s pregledom. Za to imajo pooblastila, navedena v odstavku 2.

8. Kadar uradniki in druge spremljevalne osebe, ki jih pooblasti Komisija, ugotovijo, da ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga zadevna oseba nasprotuje inšpekcijskemu pregledu, odrejenemu na podlagi tega člena, jim država članica, na ozemlju katere naj bi pregled potekal, na zahtevo teh uradnikov ali drugih spremljajočih oseb in v skladu z nacionalnim pravom države članice zagotovi potrebno pomoč, tudi v obliki prisilnih ukrepov, ki jih sprejme pristojni organ za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj, da jim omogoči izvedbo inšpekcijskega pregleda, kadar je to ustrezno na podlagi nacionalnega prava.

9. Če je za pomoč iz odstavka 8 potrebno dovoljenje nacionalnega pravosodnega organa v skladu z nacionalnim pravom zadevne države članice, koordinator digitalnih storitev te države članice zaprosi zanj na zahtevo uradnikov in drugih spremljajočih oseb, ki jih pooblasti Komisija. Prošnja za tako odobritev se lahko uporabi tudi kot previdnostni ukrep.

10. Kadar se zaprosi za dovoljenje iz odstavka 9, nacionalni pravosodni organ, ki odloča o zadevi, preveri, ali je sklep Komisije o odreditvi inšpekcijskega pregleda pristen in da predvideni prisilni ukrepi niso niti samovoljni niti pretirani glede na predmet inšpekcijskega pregleda. Pri takem preverjanju lahko nacionalni pravosodni organ neposredno ali prek koordinatorjev digitalnih storitev zadevne države članice Komisijo zaprosi za podrobna pojasnila, zlasti glede razlogov, na podlagi katerih Komisija sumi o kršitvi te uredbe, glede resnosti domnevne kršitve in glede vpletenosti ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druge zadevne osebe. Vendar pa nacionalni pravosodni organ ne presoja o potrebnosti inšpekcijskega pregleda niti ne zahteva informacij iz spisa Komisije. Zakonitost sklepa Komisije lahko preverja le Sodišče Evropske unije.

Člen 70

Začasni ukrepi

1. Kadar je nujno zaradi tveganja resne škode za prejemnike storitve, lahko Komisija v okviru postopka, na podlagi katerega se lahko sprejme sklep o neskladnosti na podlagi člena 73(1), na podlagi prima facie ugotovitve kršitve s sklepom odredi začasne ukrepe zoper zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika.

2. Sklep na podlagi odstavka 1 se uporablja v določenem obdobju in ga je mogoče podaljšati, kolikor je to potrebno in primerno.

Člen 72

Ukrepi spremljanja

1. Komisija lahko za namene opravljanja nalog, ki jih ima na podlagi tega oddelka, sprejme ukrepe, potrebne za spremljanje učinkovitega izvajanja te uredbe in skladnosti z njo s strani ponudnikov zelo velike spletne platforme in zelo velikih spletnih iskalnikov. Komisija jim lahko odredi, da morajo zagotoviti dostop do svojih podatkovnih zbirk in algoritmov ter pojasnila v zvezi z njimi. Takšni ukrepi lahko vključujejo naložitev obveznosti ponudnikom zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, da hranijo vse dokumente, za katere se šteje, da so potrebni za oceno izvajanja in skladnosti obveznosti na podlagi te uredbe.

2. Ukrepi na podlagi odstavka 1 lahko vključujejo imenovanje neodvisnih zunanjih strokovnjakov in revizorjev ter strokovnjakov in revizorjev pristojnih nacionalnih organov s soglasjem zadevnega organa za pomoč Komisiji pri spremljanju dejanskega izvajanja in skladnosti z ustreznimi določbami te uredbe in zagotovitev specifičnega strokovnega znanja Komisiji.

Člen 77

Zastaralni rok za naložitev kazni

1. Za pooblastila, prenesena na Komisijo v skladu s členoma 74 in 76, se uporablja petletni zastaralni rok.

2. Rok začne teči na dan, ko je storjena kršitev. Vendar v primeru trajajočih ali ponavljajočih se kršitev rok začne teči na dan prenehanja kršitve.

3. Z vsakim ukrepom, ki ga sprejme Komisija ali koordinator digitalnih storitev zaradi preiskave ali postopka v zvezi s kršitvijo, se zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni pretrga. Ukrepi, zaradi katerih se zastaralni rok pretrga, vključujejo zlasti:

(a)	zahteve Komisije ali koordinatorja digitalnih storitev za informacije;

(b)	inšpekcijski pregled;

(c)	začetek postopka s strani Komisije na podlagi člena 66(1).

4. Po vsakem pretrganju začne zastaralni rok teči znova. Vendar zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni preteče najpozneje na dan, ko se izteče obdobje, enako dvakratnemu obdobju zastaralnega roka, ne da bi Komisija naložila globo ali periodično denarno kazen. Ta rok se podaljša za čas, za katerega je bil zastaralni rok začasno prekinjen na podlagi odstavka 5.

5. Zastaralni rok za naložitev glob ali periodičnih denarnih kazni se začasno prekine, dokler o sklepu Komisije tečejo postopki pred Sodiščem Evropske unije.

Člen 87

Izvajanje prenosa pooblastila

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 16. novembra 2022. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje takemu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Prenos pooblastila iz členov 24, 33, 37, 40 in 43 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 24, 33, 37, 40 in 43, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Člen 91

Pregled

1. Komisija do 18. februarja 2027 ovrednoti morebiten učinek te uredbe na razvoj in gospodarsko rast malih in srednjih podjetij ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

Komisija do 17. novembra 2025 ovrednoti in poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o:

(a)	uporabi člena 33, vključno s področjem uporabe ponudnikov posredniških storitev, za katere veljajo obveznosti iz oddelka 5 poglavja III te uredbe;

(b)	načinu, kako ta uredba vpliva na druge pravne akte, zlasti akte iz člena 2(3) in (4).

2. Komisija do 17. novembra 2027 in nato vsakih pet let ovrednoti to uredbo ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru.

V tem poročilu se obravnava zlasti:

(a)	uporaba odstavka 1, drugi pododstavek, točki (a) in (b);

(b)	prispevek te uredbe k poglobitvi in učinkovitemu delovanju notranjega trga posredniških storitev, zlasti kar zadeva čezmejno zagotavljanje digitalnih storitev;

(c)	uporaba členov 13, 16, 20, 21, 45 in 46;

(d)	obseg obveznosti za mala podjetja in mikropodjetja;

(e)	učinkovitost mehanizmov nadzora in izvrševanja;

(f)	vpliv na spoštovanje pravice do svobode izražanja in obveščanja.

3. Poročilu iz odstavkov 1 in 2 se, kadar je ustrezno, priloži predlog spremembe te uredbe.

4. Komisija v poročilu iz odstavka 2 tega člena oceni tudi letna poročila koordinatorjev digitalnih storitev o njihovih dejavnostih, ki jih predložijo Komisiji in Odboru na podlagi člena 55(1), in o njih poroča.

5. Za namen odstavka 2 države članice in Odbor pošljejo informacije na zahtevo Komisije.

6. Komisija pri izvajanju vrednotenj iz odstavka 2 upošteva stališča in ugotovitve Evropskega parlamenta, Sveta ter drugih ustreznih organov ali virov in posebno pozornost nameni malim in srednjim podjetjem ter položaju novih konkurentov.

7. Komisija do 18. februarja 2027 po posvetovanju z Odborom oceni delovanje Odbora in uporabo člena 43, pri čemer upošteva prva leta uporabe te uredbe, ter o tem poroča Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Na podlagi ugotovitev in mnenja Odbora, ki se upošteva v največji možni meri, se temu poročilu po potrebi priloži predlog spremembe te uredbe v zvezi s strukturo Odbora.

Člen 93

Začetek veljavnosti in uporaba

1. Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

2. Ta uredba se uporablja od 17. februarja 2024.

Člen 24(2), (3) in (6), člen 33(3) do (6), člen 37(7), člen 40(13), člen 43 ter oddelki 4, 5 in 6 poglavja IV se uporabljajo od 16. novembra 2022.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

V Strasbourgu, 19. oktobra 2022

Za Evropski parlament

predsednica

R. METSOLA

Za Svet

predsednik

M. BEK

(1) UL C 286, 16.7.2021, str. 70.

(2) UL C 440, 29.10.2021, str. 67.

(3) Stališče Evropskega parlamenta z dne 5. julija 2022 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 4. oktobra 2022.

(4) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).

(5) Direktiva (EU) 2015/1535 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. septembra 2015 o določitvi postopka za zbiranje informacij na področju tehničnih predpisov in pravil za storitve informacijske družbe (UL L 241, 17.9.2015, str. 1).

(6) Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah (UL L 351, 20.12.2012, str. 1).

(7) Direktiva 2010/13/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih zakonov in drugih predpisov držav članic o opravljanju avdiovizualnih medijskih storitev (Direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah) (UL L 95, 15.4.2010, str. 1).

(8) Uredba (EU) 2019/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o trženju in uporabi predhodnih sestavin za eksplozive, spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 98/2013 (UL L 186, 11.7.2019, str. 1).

(9) Uredba (EU) 2019/1150 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o spodbujanju pravičnosti in preglednosti za poslovne uporabnike spletnih posredniških storitev (UL L 186, 11.7.2019, str. 57).

(10) Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79).

(11) Uredba (EU) 2021/1232 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. julija 2021 o začasnem odstopanju od nekaterih določb Direktive 2002/58/ES glede uporabe tehnologij s strani ponudnikov medosebnih komunikacijskih storitev, neodvisnih od številke, za obdelavo osebnih in drugih podatkov za namene boja proti spolni zlorabi otrok na spletu (UL L 274, 30.7.2021, str. 41).

(12) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

(13) Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004(UL L 345, 27.12.2017, str. 1).

(14) Uredba (EU) 2019/1020 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o nadzoru trga in skladnosti proizvodov ter spremembi Direktive 2004/42/ES in uredb (ES) št. 765/2008 in (EU) št. 305/2011 (UL L 169, 25.6.2019, str. 1).

(15) Direktiva 2001/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. decembra 2001 o splošni varnosti proizvodov (UL L 11, 15.1.2002, str. 4).

(16) Direktiva 2005/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).

(17) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

(18) Direktiva 2013/11/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o alternativnem reševanju potrošniških sporov ter spremembi Uredbe (ES) št. 2006/2004 in Direktive 2009/22/ES (Direktiva o alternativnem reševanju potrošniških sporov) (UL L 165, 18.6.2013, str. 63).

(19) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).

(20) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).

(21) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).

(22) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).

(23) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).

(24) Direktiva (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah (UL L 321, 17.12.2018, str. 36).

(25) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednjih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).

(26) Direktiva 2011/93/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o boju proti spolni zlorabi in spolnemu izkoriščanju otrok ter otroški pornografiji in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2004/68/PNZ (UL L 335, 17.12.2011, str. 1).

(27) Direktiva 2011/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. aprila 2011 o preprečevanju trgovine z ljudmi in boju proti njej ter zaščiti njenih žrtev in o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/629/PNZ (UL L 101, 15.4.2011, str. 1).

(28) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

(29) Uredba (EU) 2016/794 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. maja 2016 o Agenciji Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) ter nadomestitvi in razveljavitvi sklepov Sveta 2009/371/PNZ, 2009/934/PNZ, 2009/935/PNZ, 2009/936/PNZ in 2009/968/PNZ (UL L 135, 24.5.2016, str. 53).

(30) Direktiva Sveta (EU) 2021/514 z dne 22. marca 2021 o spremembi Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčevanja (UL L 104, 25.3.2021, str. 1).

(31) Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).

(32) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).

(33) Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).

(34) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

(35) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(36) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).

(37) UL C 149, 27.4.2021, str. 3.

(38) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).

(39) Uredba Sveta (ES) št. 139/2004 z dne 20. januarja 2004 o nadzoru koncentracij podjetij (UL L 24, 29.1.2004, str. 1).

(40) Uredba (EU) št. 910/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o elektronski identifikaciji in storitvah zaupanja za elektronske transakcije na notranjem trgu in o razveljavitvi Direktive 1999/93/ES (UL L 257, 28.8.2014, str. 73).

(41) Uredba (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. julija 2018 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije, spremembi uredb (EU) št. 1296/2013, (EU) št. 1301/2013, (EU) št. 1303/2013, (EU) št. 1304/2013, (EU) št. 1309/2013, (EU) št. 1316/2013, (EU) št. 223/2014, (EU) št. 283/2014 in Sklepa št. 541/2014/EU ter razveljavitvi Uredbe (EU, Euratom) št. 966/2012 (UL L 193, 30.7.2018, str. 1).

whereas

keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

Digital Service Act 2022/2065 SL