Digital Service Act 2022/2065 SL

(b)	„prejemnik storitve“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki uporablja posredniško storitev, zlasti za namene iskanja informacij ali omogočanja dostopa do njih;

(c)	„potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene, ki so zunaj okvira njegove trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti;

(d)	„ponujati storitve v Uniji“ pomeni omogočati fizičnim ali pravnim osebam v eni ali več državah članicah, da uporabljajo storitve ponudnika posredniških storitev, ki ima pomembno povezavo z Unijo;

(e)

„pomembna povezava z Unijo“ pomeni povezavo med ponudnikom posredniških storitev z Unijo, do katere pride zato, ker ima ta ponudnik sedež v Uniji, ali na podlagi posebnih dejanskih meril, kot na primer:

—	pomembno število prejemnikov storitve v eni ali več državah članicah glede na število njenih oziroma njihovih prebivalcev; ali

—	ciljno usmerjanje dejavnosti na eno ali več držav članic;

(f)	„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ne glede na to, ali je v zasebni ali javni lasti, ki deluje, vključno prek katere koli osebe, ki deluje v njenem imenu ali po njenem naročilu, za namene v zvezi s svojo trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo;

(g)

„posredniška storitev“ pomeni eno od naslednjih storitev informacijske družbe:

(i)	storitev „izključnega prenosa“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ali zagotavljanje dostopa do komunikacijskega omrežja;

(ii)

storitev „predpomnjenja“, ki vključuje prenos informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve, v komunikacijskem omrežju ter vključuje samodejno, vmesno in začasno shranjevanje teh informacij, katerega edini namen je izboljšati učinkovitost nadaljnjega prenosa informacij drugim prejemnikom na njihovo zahtevo;

(iii)

storitev „gostovanja“, ki vključuje shranjevanje informacij, ki jih zagotovi prejemnik storitve in ki se zagotovijo na njegovo zahtevo;

(h)

„nezakonita vsebina“ pomeni vsako informacijo, ki sama po sebi ali v povezavi z dejavnostjo, vključno s prodajo proizvodov ali zagotavljanjem storitev, ni skladna s pravom Unije ali pravom katere koli države članice, ki je skladno s pravom Unije, ne glede na natančen predmet urejanja ali naravo takega prava;

(i)

„spletna platforma“ pomeni storitev gostovanja, ki na zahtevo prejemnika storitve shranjuje in razširja informacije v javnost, razen če je navedena dejavnost manjša in zgolj dodatna funkcija druge storitve ali manjša funkcionalnost primarne storitve ter je iz objektivnih in tehničnih razlogov ni mogoče uporabljati brez navedene druge storitve, vključitev funkcije ali funkcionalnosti v drugo storitev pa ni namenjena izogibanju uporabi te uredbe;

(j)

„spletni iskalnik“ pomeni posredniško storitev, ki uporabnikom omogoča vnos poizvedb za izvedbo iskanja po načeloma vseh spletnih mestih ali vseh spletnih mestih v določenem jeziku, na podlagi poizvedbe na katero koli temo v obliki ključne besede, glasovne zahteve, fraze ali drugega vnosa, in poda rezultate v katerem koli formatu, v katerem je možno najti informacije, povezane z zahtevano vsebino;

(k)	„razširjanje v javnost“ pomeni dajanje informacij na voljo potencialno neomejenemu številu tretjih oseb na zahtevo prejemnika storitve, ki je take informacije zagotovil;

(l)	„pogodba, sklenjena na daljavo“, pomeni „pogodbo, sklenjeno na daljavo“, kakor je opredeljena v členu 2, točka 7, Direktive 2011/83/EU;

(m)	„spletni vmesnik“ pomeni vsako programsko opremo, vključno s spletnim mestom ali njegovim delom, in aplikacije, vključno z mobilnimi aplikacijami;

(n)	„koordinator digitalnih storitev v državi sedeža“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri ima ponudnik posredniških storitev glavni sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik;

(o)	„koordinator digitalnih storitev v namembni državi“ pomeni koordinatorja digitalnih storitev države članice, v kateri se posredniška storitev zagotavlja;

(p)	„aktivni prejemnik spletne platforme“ pomeni prejemnika storitve, ki uporablja spletno platformo tako, da od nje zahteva, da gosti informacijo, ali pa je izpostavljen informaciji, ki jo gosti spletna platforma in se razširja prek njenega spletnega vmesnika;

(q)	„aktivni prejemnik spletnega iskalnika“ pomeni prejemnika storitve, ki je predložil poizvedbo spletnemu iskalniku in bil izpostavljen informaciji, ki je indeksirana in prikazana na njegovem spletnem vmesniku;

(r)	„oglas“ pomeni informacijo, namenjeno spodbujanju sporočila pravne ali fizične osebe, ne glede na to, ali gre za tržne ali netržne namene, ki jih spletna platforma predstavlja na svojem spletnem vmesniku v zameno za plačilo, ki je namenjeno posebej spodbujanju navedene informacije;

(s)

„priporočilni sistem“ pomeni v celoti ali delno avtomatiziran sistem, ki ga spletna platforma uporablja, da lahko v svojem spletnem vmesniku prejemnikom storitve predlaga specifične informacije ali jih prednostno razvršča, vključno na podlagi iskanja, ki ga izvede prejemnik storitve, ali da na drug način opredeli vrstni red ali pomembnost prikazanih informacij;

(t)

„moderiranje vsebine“ pomeni avtomatizirane ali neavtomatizirane dejavnosti, ki jih izvajajo ponudniki posredniških storitev, katerih cilj je zlasti zaznavati, prepoznavati in obravnavati nezakonito vsebino ali informacije, ki jih zagotavljajo prejemniki storitev in ki niso skladne z njihovimi pogoji poslovanja, vključno s sprejetimi ukrepi, ki vplivajo na razpoložljivost, vidnost in dostopnost navedene nezakonite vsebine ali navedenih informacij, kot so razvrstitev na nižje mesto, demonetizacija, onemogočanje dostopa do ali odstranitev takih informacij, ali ki vplivajo na zmožnost prejemnikov storitve, da zagotavljajo navedene informacije, na primer z ukinitvijo ali začasnim onemogočanjem prejemnikovega računa;

(u)	„pogoji poslovanja“ pomeni vse klavzule ne glede na njihovo ime ali obliko, ki urejajo pogodbeno razmerje med ponudnikom posredniških storitev in prejemnikom storitve;

(v)	„invalidi“ pomeni „invalide“, kakor so opredeljeni v členu 3, točka 1, Direktive (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta (38);

(w)	„komercialno sporočilo“ pomeni „komercialno sporočilo“, kakor je opredeljeno v členu 2, točka (f), Direktive 2000/31/ES;

(x)	„promet“ pomeni prihodek, ki ga podjetje ustvari, v smislu člena 5(1) Uredbe Sveta (ES) št. 139/2004 (39).

POGLAVJE II

ODGOVORNOST PONUDNIKOV POSREDNIŠKIH STORITEV

Člen 9

Odločbe o ukrepanju zoper nezakonito vsebino

1. Ob prejetju odločbe, da morajo ukrepati zoper eno ali več specifičnih nezakonitih vsebin, ki jo izdajo ustrezni nacionalni pravosodni ali upravni organi na podlagi veljavnega prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije, ponudniki posredniških storitev brez nepotrebnega odlašanja obvestijo organ, ki je odločbo izdal, ali kateri koli drugi organ, naveden v odločbi, o vseh učinkih odločbe ter navedejo, ali in kdaj je odločba začela učinkovati.

2. Države članice zagotovijo, da ko se odločba iz odstavka 1 posreduje ponudniku, izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(a)

navedena odločba vsebuje naslednje elemente:

(i)	sklic na pravno podlago odločbe iz prava Unije ali nacionalnega prava;

(ii)	obrazložitev, zakaj je informacija nezakonita vsebina, s sklicevanjem na eno ali več specifičnih določb prava Unije ali nacionalnega prava v skladu s pravom Unije;

(iii)

informacije, ki identificirajo organ izdajatelja;

(iv)	jasne informacije, ki ponudniku posredniških storitev omogočajo prepoznavanje in lociranje zadevne nezakonite vsebine, kot na primer enega ali več natančnih URL in po potrebi dodatne informacije;

(v)	informacije o mehanizmih pravnih sredstev, ki so na voljo ponudniku posredniških storitev in prejemniku storitve, ki je zagotovil vsebino;

(vi)	kadar je to ustrezno, informacije o tem, kateri organ mora prejeti informacije o učinkovanju odločb;

(b)	ozemeljsko področje uporabe navedene odločbe na podlagi veljavnih pravil prava Unije ali nacionalnega prava, vključno z Listino, in, kadar je ustrezno, splošnih pravil mednarodnega prava je omejeno na to, kar je nujno potrebno za doseganje njenega cilja;

(c)

navedena odločba se posreduje v enem od jezikov, ki jih ponudnik posredniških storitev navede v skladu s členom 11(3), ali v drugem uradnem jeziku držav članic, o katerem se dogovorita organ, ki je odločbo izdal, in navedeni ponudnik, ter se pošlje elektronski kontaktni točki, ki jo določi navedeni ponudnik, v skladu s členom 11; kadar odločba ni sestavljena v jeziku, ki ga navede ponudnik posredniških storitev, ali v drugem dvostransko dogovorjenem jeziku, se lahko posreduje v jeziku organa, ki je odločbo izdal, če mu je priložen prevod vsaj elementov iz točk (a) in (b) tega odstavka v tak naveden ali dvostransko dogovorjen jezik.

3. Organ, ki izda odločbo, ali po potrebi organ, naveden v odločbi, jo posreduje skupaj z vsemi informacijami, ki jih je prejel od ponudnika posredniških storitev, glede učinkovanja te odločbe koordinatorju digitalnih storitev iz države članice organa izdajatelja.

4. Po prejemu odločbe pravosodnega ali upravnega organa koordinator digitalnih storitev iz zadevne države članice brez nepotrebnega odlašanja posreduje kopijo odločbe iz odstavka 1 tega člena vsem drugim koordinatorjem digitalnih storitev prek sistema, vzpostavljenega v skladu s členom 85.

5. Najpozneje ob začetku učinkovanja odločbe ali po potrebi ob času, ki ga organ izdajatelj določi v svoji odločbi, ponudniki posredniških storitev zadevnega prejemnika storitve obvestijo o prejeti odločbi in njenem učinkovanju. Take informacije, ki se zagotovijo prejemniku storitve, vključujejo obrazložitev, možnosti obstoječih pravnih sredstev in opis ozemeljskega področja uporabe odločbe v skladu z odstavkom 2.

6. Pogoji in zahteve iz tega člena ne posegajo v nacionalno civilno in kazensko procesno pravo.

Člen 15

Obveznosti poročanja o preglednosti za ponudnike posredniških storitev

1. Ponudniki posredniških storitev vsaj enkrat letno javno objavijo v strojno berljivi obliki in na preprosto dostopen način jasna, preprosto razumljiva poročila o vsem moderiranju vsebin, ki so ga izvajali v zadevnem obdobju. Ta poročila po potrebi vsebujejo zlasti naslednje informacije:

(a)

za ponudnike posredniških storitev o številu prejetih odločb organov držav članic, vključno z odločbami, izdanimi v skladu s členoma 9 in 10, razvrščenih glede na vrsto zadevne nezakonite vsebine, državi članici, ki odločbo izda, in o srednjem času, ki je potreben za obveščanje organa, ki je odločbo izdal, ali katerega koli drugega organa, določenega v odločbi, o prejemu in za učinkovanje odločbe;

(b)

za ponudnike storitev gostovanja o številu prijav, predloženih v skladu s členom 16 in razvrščenih glede na vrsto zadevne domnevne nezakonite vsebine, številu prijav, ki so jih predložili zaupanja vredni prijavitelji, vseh ukrepih, sprejetih na podlagi prijav, pri čemer se upošteva, ali je bil ukrep sprejet na podlagi prava ali pogojev poslovanja ponudnika, številu prijav, obdelanih z uporabo avtomatiziranih sredstev, ter o srednjem času, potrebnem za sprejetje ukrepov;

(c)

za ponudnike posredniških storitev o smiselnih in razumljivih informacijah o moderiranju vsebin na lastno pobudo ponudnikov, vključno z uporabo avtomatiziranih orodij, o ukrepih, sprejetih za zagotavljanje usposabljanja in pomoči osebam, odgovornim za moderiranje vsebin, številu in vrsti sprejetih ukrepov, ki vplivajo na razpoložljivost, prepoznavnost in dostopnost informacij, ki jih zagotavljajo prejemniki storitve, ter o zmožnosti prejemnikov, da zagotavljajo informacije prek storitve, ter o druge povezanih omejitvah storitve; sporočene informacije se razvrstijo glede na vrsto nezakonite vsebine ali kršitve pogojev poslovanja ponudnika storitve, metodo odkrivanja in vrsto uporabljene omejitve;

(d)

za ponudnike posredniških storitev o številu pritožb, prejetih prek notranjih sistemov za obravnavo pritožb v skladu s pogoji poslovanja ponudnika, in, za ponudnike spletnih platform, v skladu s členom 20, o podlagi za navedene pritožbe, odločitvah, sprejetih v zvezi z navedenimi pritožbami, srednjem času, potrebnem za sprejetje navedenih odločitev, in številu primerov, ko so bile te odločitve razveljavljene;

(e)	vsaki uporabi avtomatiziranih sredstev za moderiranje vsebin, vključno s kvalitativnim opisom, navedbo natančnih namenov, kazalniki točnosti in možno stopnjo napak avtomatiziranih sredstev, uporabljenih pri izpolnjevanju teh namenov, in vseh uporabljenih zaščitnih ukrepov.

2. Odstavek 1 tega člena se ne uporablja za ponudnike posredniških storitev, ki se štejejo za mikro ali mala podjetja, kakor so opredeljena v Priporočilu 2003/361/ES in ki niso zelo velike spletne platforme v smislu člena 33 te uredbe.

3. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi poročil na podlagi odstavka 1 tega člena, vključno z usklajenimi obdobji poročanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88.

ODDELEK 2

dodatne določbe, ki se uporabljajo za ponudnike storitev gostovanja, vključno s spletnimi platformami

Člen 16

Mehanizmi prijave in ukrepanja

1. Ponudniki storitev gostovanja vzpostavijo mehanizme, s katerimi omogočijo, da jih lahko vsak posameznik ali subjekt obvesti, da njihova storitev vključuje posamezne informacije, za katere posameznik ali subjekt meni, da pomenijo nezakonito vsebino. Ti mehanizmi so zlahka dostopni, uporabniku prijazni in omogočajo izključno elektronsko predložitev prijav.

2. Mehanizmi iz odstavka 1 olajšujejo predložitev dovolj natančnih in ustrezno utemeljenih prijav. V ta namen ponudniki storitev gostovanja sprejmejo potrebne ukrepe, da omogočijo in olajšajo predložitev prijav, ki vsebujejo vse naslednje elemente:

(a)	ustrezno utemeljeno pojasnilo razlogov, zakaj posameznik ali subjekt domneva, da je zadevna informacija nezakonita vsebina;

(b)	jasno navedbo točne elektronske lokacije navedene informacije, kot je točen URL ali URL-ji, in po potrebi dodatne informacije, na podlagi katerih je mogoče prepoznati nezakonito vsebino, odvisno od vrste vsebine in konkretne storitve gostovanja;

(c)	ime in elektronski naslov posameznika ali subjekta, ki je predložil prijavo, razen v primeru informacij, za katere se šteje, da vključujejo eno od kaznivih dejanj iz členov 3 do 7 Direktive 2011/93/EU;

(d)	izjavo, ki potrjuje, da je posameznik ali subjekt, ki je predložil prijavo, v dobri veri prepričan, da so informacije in navedbe v prijavi točne in popolne.

3. Šteje se, da na podlagi prijav iz tega člena, nastane dejansko znanje o zadevni specifični informaciji za namene člena 6, kadar skrbnemu ponudniku storitev gostovanja omogočajo, da brez podrobnega pravnega pregleda prepozna nezakonitost zadevne dejavnosti ali informacije.

4. Kadar prijava vsebuje elektronske kontaktne podatke posameznika ali subjekta, ki jo je predložil, ponudnik storitev gostovanja temu posamezniku ali subjektu brez nepotrebnega odlašanja pošlje potrdilo o prejemu prijave.

5. Ponudnik tega posameznika ali subjekt brez nepotrebnega odlašanja tudi obvesti o svoji odločitvi v zvezi z informacijo, na katero se nanaša prijava, in sporoči informacije o možnih pravnih sredstvih v zvezi s to odločitvijo.

6. Ponudniki storitev gostovanja pravočasno, skrbno, nepristransko in objektivno obravnavajo vsako prijavo, ki jo prejmejo na podlagi mehanizmov iz odstavka 1, ter sprejmejo odločitve v zvezi z informacijami, na katere se prijave nanašajo. Kadar za navedeno obdelavo ali odločanje uporabljajo avtomatizirana sredstva, informacije o tem vključijo v obvestilu iz odstavka 5.

Člen 18

Obveščanje o sumih kaznivih dejanj

1. Kadar ponudnik storitev gostovanja izve za kakršne koli informacije, ki vzbudijo sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, ki vključuje ogrožanje življenja ali varnosti ene ali več oseb, ali da se tako kaznivo dejanje izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, o svojem sumu takoj obvesti organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj ali pravosodne organe zadevne države članice ali držav članic ter predloži vse ustrezne informacije, ki jih ima na voljo.

2. Kadar ponudnik storitev gostovanja ne more z zadostno gotovostjo identificirati zadevne države članice, obvesti organe za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj države članice, v kateri ima sedež ali v kateri ima prebivališče ali sedež njegov pravni zastopnik, ali Europol ali oboje.

Za namene tega člena zadevna država članica pomeni državo članico, v kateri naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno ali se izvaja ali je verjetno, da bo storjeno, ali državo članico, v kateri domnevni storilec kaznivega dejanja prebiva ali se nahaja, ali državo članico, v kateri prebiva ali se nahaja žrtev domnevnega kaznivega dejanja.

ODDELEK 3

dodatne določbe, ki se uporabljajo za ponudnike spletnih platform

Člen 21

Izvensodno reševanje sporov

1. Prejemniki storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijave, na katere so naslovljene odločitve iz člena 20(1), lahko izberejo kateri koli organ za izvensodno reševanje sporov, ki je bil v skladu z odstavkom 3 tega člena certificiran za reševanje sporov v zvezi z navedenimi odločitvami, vključno s pritožbami, ki niso bile rešene z uporabo notranjega sistema za obravnavo pritožb iz navedenega člena.

Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da so informacije o možnosti prejemnikov storitve za dostop do izvensodnega reševanja sporov iz prvega pododstavka na jasen in uporabniku prijazen način preprosto dostopne na njihovem spletnem vmesniku.

Prvi pododstavek ne posega v pravico zadevnega prejemnika storitve, da kadar koli začne postopke za izpodbijanje teh odločitev ponudnikov spletnih platform pred sodiščem v skladu z veljavnim pravom.

2. Obe strani v dobri veri sodelujeta z izbranim potrjenim organom za izvensodno reševanje sporov, da bi rešili spor.

Ponudniki spletnih platform lahko zavrnejo sodelovanje s takim organom za izvensodno reševanje sporov, če je bil spor v zvezi z istimi informacijami in istimi razlogi za domnevno nezakonitost ali nezdružljivost vsebine že rešen.

Certificirani organ za izvensodno reševanje sporov ni pristojen, da stranem naloži zavezujočo rešitev spora.

3. Koordinator digitalnih storitev države članice, v kateri ima organ za izvensodno reševanje sporov sedež, za obdobje največ petih let z možnostjo podaljšanja in na željo organa certificira organ, kadar ta dokaže, da izpolnjuje vse naslednje pogoje:

(a)	je nepristranski in neodvisen, tudi finančno neodvisen, od ponudnikov spletnih platform in prejemnikov storitev, ki jih zagotavljajo ponudniki spletnih platform, tudi od posameznikov ali subjektov, ki so predložili prijave;

(b)	ima potrebno strokovno znanje v zvezi z vprašanji, ki se pojavljajo na enem ali več posebnih področjih nezakonitih vsebin, ali v zvezi z uporabo in izvrševanjem pogojev poslovanja ene ali več vrst spletnih platform, s katerim lahko učinkovito prispeva k reševanju spora;

(c)	njegovi člani so plačani na način, ki ni povezan z rezultatom postopka;

(d)	izvensodno reševanje sporov, ki ga ponuja, je preprosto dostopno prek tehnologije za elektronske komunikacije ter omogoča sprožitev postopka za reševanje sporov in predložitev potrebnih dokazil po spletu;

(e)	spore lahko rešuje hitro, učinkovito in stroškovno učinkovito ter v vsaj enem od uradnih jezikov institucij Unije;

(f)	izvensodno reševanje sporov. ki ga ponuja, poteka v skladu z jasnim in poštenim poslovnikom, ki je preprosto in javno dostopen ter je v skladu z veljavnim pravom, vključno s tem členom.

Koordinator digitalnih storitev po potrebi v certifikatu navede:

(a)	specifična vprašanja, na katera se nanaša strokovno znanje organa, kakor je določeno v točki (b) prvega pododstavka; in

(b)	uradni jezik ali jezike institucij Unije, ki jih lahko organ uporablja za reševanje sporov kakor je določeno v točki (e) prvega pododstavka.

4. Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov vsako leto poročajo koordinatorju digitalnih storitev, ki jih je certificiral, o svojem delovanju, pri čemer navedejo vsaj število sporov, ki so jih prejeli, informacije o izidih teh sporov, povprečni čas, potreben za njihovo rešitev, in morebitne pomanjkljivosti ali težave, s katerimi so se srečali. Na zahtevo koordinatorja digitalnih storitev zagotovijo dodatne informacije.

Koordinatorji digitalnih storitev vsaki dve leti pripravijo poročilo o delovanju organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali. V poročilu se zlasti:

(a)	navede število sporov, ki jih je vsak certificirani organ za izvensodno reševanje sporov prejel letno;

(b)	navede izid postopkov, predloženih tem organom, in povprečni čas, potreben za rešitev sporov;

(c)	prepozna in pojasni vse sistematične ali sektorske pomanjkljivosti ali težave, ki so se pojavile v zvezi z delovanjem teh organov;

(d)	prepozna primere dobre prakse v zvezi s tem delovanjem;

(e)	navede priporočila o tem, kako po potrebi izboljšati to delovanje.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov dajo svoje odločitve na voljo stranem v razumnem obdobju in ne pozneje kot v 90 koledarskih dneh po prejemu pritožbe. V primeru zelo zapletenih sporov lahko certificirani organ za izvensodno reševanje sporov po lastni presoji podaljša obdobje 90 koledarskih dni za dodatno obdobje, ki ne presega 90 dni, pri čemer je skupno trajanje največ 180 dni.

5. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist prejemnika storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ki je predložil prijavo, ponudnik spletne platforme krije vse pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna, in temu prejemniku, tudi posamezniku ali subjektu, povrne morebitne druge razumne stroške, ki jih je plačal v zvezi z reševanjem spora. Če organ za izvensodno reševanje sporov pri reševanju spora odloči v korist ponudnika spletne platforme, prejemniku storitve, vključno s posameznikom ali subjektom, ni treba povrniti pristojbin ali drugih stroškov, ki jih je ponudnik spletne platforme plačal ali jih mora plačati v zvezi z reševanjem spora, razen če organ za izvensodno reševanje sporov ugotovi, da je ta prejemnik očitno ravnal v slabi veri.

Pristojbine, ki jih organ za izvensodno reševanje sporov zaračuna ponudnikom spletnih platform za reševanje spora, so razumne in v nobenem primeru ne presegajo stroškov organa. Za prejemnike storitev je reševanje spora na voljo brezplačno ali za simbolično pristojbino.

Certificirani organi za izvensodno reševanje sporov zadevnega prejemnika storitve, vključno s posamezniki ali subjekti, ki so predložili prijavo, in zadevnega ponudnika spletne platforme s pristojbinami ali mehanizmi za določanje pristojbin seznanijo pred začetkom reševanja spora.

6. Države članice lahko ustanovijo organe za izvensodno reševanje sporov za namene odstavka 1 ali podpirajo dejavnosti nekaterih ali vseh organov za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirale v skladu z odstavkom 3.

Države članice zagotovijo, da nobena od njihovih dejavnosti, izvedenih na podlagi prvega pododstavka, ne vpliva na zmožnost njihovih koordinatorjev digitalnih storitev, da certificirajo zadevne organe v skladu z odstavkom 3.

7. Koordinator digitalnih storitev, ki je certificiral organ za izvensodno reševanje sporov, to certifikacijo prekliče, če po preiskavi, opravljeni na lastno pobudo ali na podlagi informacij, prejetih od tretjih oseb, ugotovi, da organ za izvensodno reševanje sporov ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 3. Preden navedeno certifikacijo prekliče, zagotovi temu organu možnost, da se odzove na ugotovitve preiskave in namero o preklicu certifikacije organa za izvensodno reševanje sporov.

8. Koordinatorji digitalnih storitev Komisiji priglasijo organe za izvensodno reševanje sporov, ki so jih certificirali v skladu z odstavkom 3, po potrebi vključno s specifikacijami iz drugega pododstavka navedenega odstavka, pa tudi organe za izvensodno reševanje sporov, katerih certifikacijo so preklicali. Komisija objavi seznam navedenih organov, vključno z navedenimi specifikacijami, na preprosto dostopnem namenskem spletnem mestu in ga posodablja.

9. Ta člen ne posega v Direktivo 2013/11/EU niti v postopke in organe za alternativno reševanje potrošniških sporov, določene na podlagi navedene direktive.

Člen 24

Obveznosti poročanja o preglednosti za ponudnike spletnih platform

1. Ponudniki spletnih platform poleg informacij iz člena 15 v poročila iz navedenega člena vključijo informacije o:

(a)	številu sporov, predloženih organom za izvensodno reševanje sporov iz člena 21, izidih reševanja sporov in srednjem času, potrebnem za končanje postopkov reševanja sporov, pa tudi o deležu sporov, v zvezi s katerimi je ponudnik spletne platforme uresničil odločitve organa;

(b)	številu začasnih prekinitev, uvedenih na podlagi člena 23, pri čemer upoštevajo razliko med začasnimi prekinitvami, uvedenimi zaradi zagotovitve očitno nezakonitih vsebin, predložitve očitno neutemeljenih prijav in predložitve očitno neutemeljenih pritožb.

2. Ponudniki do 17. februarja 2023 in nato vsaj enkrat vsakih šest mesecev za vsako spletno platformo ali spletni iskalnik v javno dostopnem oddelku svojega spletnega vmesnika objavijo informacije o povprečnih mesečnih aktivnih prejemnikih storitve v Uniji, izračunane kot povprečje v obdobju zadnjih šestih mesecev in v skladu z metodologijo, določeno v delegiranih aktih iz člena 33(3), kadar so bili ti delegirani akti sprejeti.

3. Ponudniki spletnih platform ali spletnih iskalnikov koordinatorju digitalnih storitev v državi sedeža in Komisiji na njuno zahtevo in brez nepotrebnega odlašanja sporočijo informacije iz odstavka 2, posodobljene do trenutka take zahteve. Ta koordinator digitalnih storitev ali Komisija lahko od ponudnika spletne platforme ali spletnega iskalnika zahteva predložitev dodatnih informacij v zvezi z izračunom iz navedenega odstavka, vključno s pojasnili in utemeljitvijo v zvezi z uporabljenimi podatki. Te informacije ne vključujejo osebnih podatkov.

4. Ko koordinator digitalnih storitev v državi sedeža na podlagi informacij, prejetih na podlagi odstavkov 2 in 3 tega člena, utemeljeno meni, da ponudnik spletnih platform ali spletnih iskalnikov dosega prag povprečnih mesečnih aktivnih prejemnikov storitve v Uniji, določen v členu 33(1), o tem obvesti Komisijo.

5. Ponudniki spletnih platform brez nepotrebnega odlašanja Komisiji predložijo odločitve in obrazložitve iz člena 17(1) z namenom vključitve v javno dostopno strojno berljivo zbirko podatkov, ki jo upravlja Komisija. Ponudniki spletnih platform zagotovijo, da predložene informacije ne vsebujejo osebnih podatkov.

6. Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev predlog v zvezi z obliko, vsebino in drugimi podrobnostmi poročil na podlagi odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 88.

Člen 25

Zasnova in organizacija spletnega vmesnika

1. Ponudniki spletnih platform ne zasnujejo, organizirajo ali upravljajo svojih spletnih vmesnikov na način, ki zavaja ali manipulira prejemnike njihove storitve ali kako drugače bistveno izkrivlja ali zmanjšuje zmožnost prejemnikov njihovih storitev, da sprejemajo svobodne in informirane odločitve.

2. Prepoved iz odstavka 1 se ne uporablja za prakse, zajete z Direktivo 2005/29/ES ali Uredbo (EU) 2016/679.

3. Komisija lahko izda smernice o uporabi odstavka 1 za posebne prakse, zlasti tiste, ki:

(a)	dodatno izpostavljajo nekatere možnosti, med katerimi izbira prejemnik storitve;

(b)	od prejemnika storitve večkrat zahtevajo, naj izbere, potem ko je že izbral, zlasti s pojavnimi okni, ki zmotijo uporabniško izkušnjo;

(c)	otežujejo postopek prekinitve storitve v primerjavi s postopkom prijave nanjo.

Člen 28

Zaščita mladoletnikov na spletu

1. Ponudniki spletnih platform, ki so dostopne mladoletnikom, sprejmejo ustrezne in sorazmerne ukrepe za zagotovitev visoke ravni zasebnosti, varnosti in varstva mladoletnikov pri njihovih storitvah.

2. Ponudniki spletnih platform na svojem vmesniku ne prikazujejo oglasov na podlagi oblikovanja profilov, kakor je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679 z uporabo osebnih podatkov prejemnika storitve, ko z razumno gotovostjo vedo, da je prejemnik storitve mladoleten.

3. Izpolnjevanje obveznosti iz tega člena ponudnikov spletnih platform ne zavezuje k obdelavi dodatnih osebnih podatkov, da bi ocenili, ali je prejemnik storitve mladoleten.

4. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom izda smernice za pomoč ponudnikom spletnih platform pri uporabi odstavka 1.

ODDELEK 4

dodatne določbe, ki se uporabljajo za ponudnike spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci

Člen 32

Pravica do obveščenosti

1. Kadar ponudnik spletne platforme, ki potrošnikom omogoča sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, ne glede na uporabljeno sredstvo izve za nezakonit proizvod ali storitev, ki jo trgovec ponuja potrošnikom v Uniji prek svojih storitev, obvesti potrošnike, ki so kupili nezakoniti proizvod ali storitev prek njegovih storitev, če le ima njihove kontaktne podatke o:

(a)	dejstvu, da je proizvod ali storitev nezakonita;

(b)	identiteti trgovca; in

(c)	vseh ustreznih pravnih sredstvih.

Obveznost iz prvega pododstavka je omejena na nakupe nezakonitih proizvodov ali storitev, opravljenih v šestih mesecih od trenutka, ko je ponudnik izvedel za nezakonitost.

2. Kadar, v okoliščinah iz odstavka 1, ponudnik spletnih platform, ki potrošnikom omogočajo sklepanje pogodb na daljavo s trgovci, nima kontaktnih podatkov vseh zadevnih potrošnikov, na svojem spletnem vmesniku javno objavi preprosto dostopne informacije o nezakonitem proizvodu ali storitvi, identiteti trgovca in vseh ustreznih pravnih sredstvih.

ODDELEK 5

dodatne obveznosti za ponudnike zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov za obvladovanje sistemskih tveganj

Člen 33

Zelo velike spletne platforme in zelo veliki spletni iskalniki

1. Ta oddelek se uporablja za spletne platforme in spletne iskalnike, ki na mesec povprečno dosegajo število vsaj 45 milijonov aktivnih prejemnikov storitve v Uniji ter so na podlagi odstavka 4 določene kot zelo velike spletne platforme ali zelo veliki spletni iskalniki.

2. Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 87 za prilagoditev povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov storitve v Uniji iz odstavka 1, kadar se število prebivalstva Unije poveča ali zmanjša za vsaj 5 % glede na število prebivalstva v letu 2020 ali, po prilagoditvi z delegiranim aktom, glede na število prebivalstva v letu, v katerem je bil sprejet najnovejši delegirani akt. V takem primeru prilagodi število tako, da ustreza 10% prebivalstva Unije v letu, v katerem sprejme delegirani akt, in ga zaokroži navzgor ali navzdol tako, da je število mogoče izraziti v milijonih.

3. Komisija lahko po posvetovanju z Odborom sprejme delegirane akte v skladu s členom 87, da dopolni določbe te uredbe z določitvijo metodologije za izračun povprečnega mesečnega števila aktivnih prejemnikov storitve v Uniji za potrebe odstavka 1 tega člena in člena 24(2), s čimer zagotovi, da bo metodologija upoštevala tržni in tehnološki razvoj.

4. Komisija po posvetovanju z državo članico sedeža ali po upoštevanju informacij, ki jih zagotovi koordinator digitalnih storitev v državi sedeža na podlagi člena 24(4), sprejme sklep, s katero za namene te uredbe kot zelo veliko spletno platformo ali zelo velik spletni iskalnik določi spletno platformo ali spletni iskalnik, katerega povprečno mesečno število aktivnih prejemnikov storitve je enako številu iz odstavka 1 tega člena ali večje. Komisija sprejme svoj sklep na podlagi podatkov, ki jih sporoči ponudnik spletne platforme ali spletnega iskalnika na podlagi člena 24(2), ali informacij, ki se zahtevajo na podlagi člena 24(3), ali vseh drugih informacij, ki so ji na voljo.

Če ponudnik spletne platforme ali spletnega iskalnika ne izpolnjuje zahtev iz člena 24(2) ali zahteve koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža ali Komisije na podlagi člena 24(3), to Komisiji ne preprečuje, da tega ponudnika določi kot ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika na podlagi tega odstavka.

Kadar Komisija svoj sklep utemelji na podlagi drugih informacij, ki jih ima na voljo na podlagi prvega pododstavka tega odstavka, ali na podlagi dodatnih informacij, zahtevanih na podlagi člena 24(3), zadevnemu ponudniku spletne platforme ali spletnega iskalnika omogoči, da v desetih delovnih dneh predloži svoja stališča o predhodnih ugotovitvah Komisije glede njene namere, da spletno platformo ali spletni iskalnik določi kot zelo veliko spletno platformo ali zelo velik spletni iskalnik. Komisija predložena stališča zadevnega ponudnika ustrezno upošteva.

Če zadevni ponudnik spletne platforme ali spletnega iskalnika na podlagi tretjega pododstavka ne predloži svojih stališč, to Komisiji ne preprečuje, da to spletno platformo ali ta spletni iskalnik na podlagi drugih razpoložljivih informacij, ki jih ima na voljo, določi kot zelo veliko spletno platformo ali zelo velik spletni iskalnik.

5. Komisija razveljavi določitev, če v neprekinjenem obdobju enega leta število povprečnih mesečnih dejavnih prejemnikov storitve na spletni platformi ali spletnem iskalniku ni enako številu iz odstavka 1 ali višje od njega.

6. Komisija o svojih sklepih na podlagi odstavkov 4 in 5 brez nepotrebnega odlašanja obvesti zadevnega ponudnika spletne platforme ali spletnega iskalnika, Odbor in koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža.

Komisija zagotovi, da se seznam določenih zelo velikih spletnih platform in zelo velikih spletnih iskalnikov objavi v Uradnem listu Evropske unije in ga posodablja. Obveznosti iz tega oddelka se začnejo ali prenehajo uporabljati za zadevne zelo velike spletne platforme in zelo velike spletne iskalnike štiri mesece po obvestilu zadevnemu ponudniku iz prvega pododstavka.

Člen 39

dodatna preglednost spletnega oglaševanja

1. Ponudniki zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, ki na svojih spletnih vmesnikih predstavljajo oglase, za celotno obdobje, v katerem predstavljajo oglas, in za eno leto po zadnji predstavitvi oglasa na njihovih spletnih vmesnikih pripravijo in v posebnem oddelku svojega spletnega vmesnika z zanesljivim orodjem, po katerem je mogoče iskati in ki omogoča iskanje na podlagi več meril, ter prek svojih vmesnikov za aplikacijsko programiranje v odložišču javno objavijo informacije iz odstavka 2. Poleg tega zagotovijo, da odložišče ne vsebuje osebnih podatkov prejemnikov storitve, ki jim je bil ali bi jim lahko bil oglas predstavljen in si razumno prizadevajo, da so informacije točne in popolne.

2. Odložišče vključuje vsaj naslednje informacije:

(a)	vsebino oglasa, vključno z imenom proizvoda, storitve ali blagovne znamke in predmetom oglasa;

(b)	fizično ali pravno osebo, v imenu katere je oglas predstavljen;

(c)	fizično ali pravno osebo, ki je plačala oglas, če to ni fizična ali pravna oseba iz točke (b);

(d)	obdobje, v katerem je bil oglas predstavljen;

(e)	informacije o tem, ali je bil oglas predviden za predstavitev eni ali več posebnim skupinam prejemnikov storitve, in če je bil, glavne parametre, uporabljene v ta namen, in po potrebi tudi glavne parametre, uporabljene za izključitev ene ali več tovrstnih posameznih skupin;

(f)	komercialna sporočila, objavljena na zelo velikih spletnih platformah in prepoznana na podlagi člena 26(2);

(g)	skupno število doseženih prejemnikov storitve, po potrebi pa tudi skupna števila, razčlenjena po državah članicah za skupino ali skupine prejemnikov, ki jim je bil oglas posebej namenjen.

3. Kar zadeva odstavek 2, točke (a), (b) in (c), kadar je ponudnik zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov odstranil ali onemogočil dostop do določenega oglasa na podlagi domnevne nezakonitosti ali nezdružljivosti s svojimi pogoji poslovanja, odložišče ne vključuje informacij iz navedenih točk. V takem primeru odložišče za zadevni specifični oglas vključuje informacije iz člena 17(3), točke (a) do (e), ali člena 9(2), točka (a)(i), kakor je ustrezno.

Komisija lahko po posvetovanju z Odborom, ustreznimi preverjenimi raziskovalci iz člena 40 in javnostjo izda smernice o strukturi, organizaciji in funkcionalnostih odložišč iz tega člena.

Člen 46

Kodeksi ravnanja za spletno oglaševanje

1. Komisija spodbuja in olajšuje pripravo prostovoljnih kodeksov ravnanja na ravni Unije s strani ponudnikov spletnih platform in drugih ustreznih ponudnikov storitev, kot so ponudniki storitev posredovanja spletnega oglaševanja, drugih akterjev, vključenih v vrednostno verigo programatičnega oglaševanja, ali organizacij, ki zastopajo prejemnike storitev, in organizacij civilne družbe ali ustreznih organov v podporo dodatni preglednosti za akterje v vrednostni verigi spletnega oglaševanja, ki presega zahteve členov 26 in 39.

2. Komisija si prizadeva zagotoviti, da so kodeksi ravnanja namenjeni učinkovitemu prenosu informacij, ki v celoti spoštuje pravice in interese vseh udeleženih strani ter konkurenčnemu, preglednemu in pravičnemu okolju spletnega oglaševanja v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, zlasti o konkurenci in varstvu zasebnosti in osebnih podatkov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da se s kodeksi ravnanja obravnava vsaj:

(a)	prenos informacij, ki jih hranijo ponudniki posredovanja spletnega oglaševanja, prejemnikom storitve v zvezi z zahtevami iz člena 26(1), točke (b), (c) in (d);

(b)	prenos informacij, ki jih hranijo ponudniki posredovanja spletnega oglaševanja, v odložišča na podlagi člena 39.

(c)	pomembne informacije o monetizaciji podatkov.

3. Komisija spodbuja razvoj kodeksov ravnanja do 18. februarja 2025 in začetek njihove uporabe do 18. avgusta 2025.

4. Komisija vse akterje v vrednostni verigi spletnega oglaševanja iz odstavka 1 spodbuja, da podpirajo zaveze iz kodeksov ravnanja in jih spoštujejo.

Člen 48

Krizni protokoli

1. Odbor lahko Komisiji priporoči, naj v skladu z odstavki 2, 3 in 4 začne pripravo prostovoljnih kriznih protokolov za obravnavo kriz. Te krize so strogo omejene na izredne okoliščine, ki vplivajo na javno varnost ali javno zdravje.

2. Komisija spodbuja in olajšuje sodelovanje ponudnikom zelo velikih spletnih platform, zelo velikih spletnih iskalnikov in po potrebi ponudnikom drugih spletnih platform ali drugih spletnih iskalnikov pri pripravi, preskušanju in uporabi navedenih kriznih protokolov. Komisija si prizadeva zagotoviti, da ti krizni protokoli vključujejo enega ali več naslednjih ukrepov:

(a)	vidno prikazovanje informacij o krizi, ki jih zagotovijo organi držav članic ali se zagotovijo na ravni Unije ali pa jih, odvisno od okoliščin krize, zagotovijo drugi ustrezni verodostojni organi;

(b)

zagotavljanje, da ponudnik posredniških storitev določi posebno kontaktno točko za krizno upravljanje; kadar je ustrezno, je to lahko elektronska kontaktna točka iz člena 11 ali, v primeru ponudnikov zelo velikih spletnih platform ali zelo velikih spletnih iskalnikov, odgovorna oseba za zagotavljanje skladnosti iz člena 41;

(c)	prilagoditev virov, namenjenih izpolnjevanju obveznosti iz členov 16, 20, 22, 23 in 35, potrebam, ki so se pojavile zaradi krize, kadar je ustrezno.

3. Komisija v pripravo in preskušanje kriznih protokolov ter nadzor nad njihovo uporabo po potrebi vključi organe držav članic, lahko pa tudi organe, urade in agencije Unije. Kadar je potrebno in ustrezno, lahko Komisija v pripravo kriznih protokolov vključi tudi organizacije civilne družbe ali druge ustrezne organizacije.

4. Komisija si prizadeva zagotoviti, da krizni protokoli jasno določajo vse od naslednjega:

(a)	specifične parametre za opredelitev specifične izredne okoliščine, ki naj bi se obravnavala s kriznim protokolom, in njegove cilje;

(b)	vlogo vsakega udeleženca in ukrepe, ki jih mora vzpostaviti pri pripravah in ob začetku izvajanja kriznega protokola;

(c)	jasen postopek za določitev, kdaj je treba začeti izvajati krizni protokol;

(d)	jasen postopek za določitev obdobja, v katerem je treba sprejeti ukrepe, potrebne ob začetku izvajanja kriznega protokola, ki je strogo omejeno na to, kar je potrebno za obravnavo zadevnih izrednih okoliščin;

(e)	zaščitne ukrepe za obravnavo vseh negativnih vplivov na uresničevanje temeljnih pravic, določenih v Listini, zlasti svobode izražanja in obveščanja ter pravice do nediskriminacije;

(f)	postopek za javno poročanje o vseh sprejetih ukrepih, njihovem trajanju in rezultatih po koncu krize.

5. Če Komisija meni, da krizni protokol ne zagotavlja učinkovite obravnave krize ali varovanja uresničevanja temeljnih pravic iz odstavka 4, točka (e), od udeležencev zahteva, naj revidirajo krizni protokol, tudi s sprejetjem dodatnih ukrepov.

POGLAVJE IV

IZVAJANJE, SODELOVANJE, KAZNI IN IZVRŠEVANJE

ODDELEK 1

Pristojni organi in nacionalni koordinatorji digitalnih storitev

Člen 51

Pooblastila koordinatorjev digitalnih storitev

1. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja pooblastila za preiskovanje v zvezi z ravnanjem ponudnikov posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)

pooblastilo, da od navedenih ponudnikov in vseh drugih oseb, ki delujejo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti ter za katere se lahko razumno domneva, da so seznanjene z informacijami v zvezi z domnevno kršitvijo te uredbe, vključno z organizacijami, ki izvajajo revizije iz člena 37 in člena 75(2), zahtevajo, da brez nepotrebnega odlašanja predložijo take informacije;

(b)

pooblastilo, da izvajajo inšpekcijske preglede v vseh prostorih, ki jih navedeni ponudniki ali navedene osebe uporabljajo v okviru svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti, ali da od pravosodnega organa v njihovi državi članici zahtevajo, da odredi takšne inšpekcijske preglede, ali da izvajanje takšnih inšpekcijskih pregledov zahtevajo od drugih javnih organov, z namenom preučitve, zasega, odvzema ali pridobitve izvodov informacij v zvezi z domnevno kršitvijo v kakršni koli obliki, ne glede na pomnilniški medij;

(c)	pooblastilo, da od katerega koli člana osebja ali predstavnika navedenih ponudnikov ali oseb zahtevajo pojasnila glede kakršnih koli informacij v zvezi z domnevno kršitvijo in z njihovim soglasjem s kakršnimi koli tehničnimi sredstvi zabeležijo odgovore.

2. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbo, imajo koordinatorji digitalnih storitev naslednja izvršilna pooblastila v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice:

(a)	pooblastilo, da sprejmejo zaveze navedenih ponudnikov v zvezi z njihovo skladnostjo s to uredbo in da te zaveze določijo za zavezujoče;

(b)	pooblastilo, da odredijo prenehanje kršitev in po potrebi naložijo popravne ukrepe, sorazmerne s kršitvijo in potrebne za učinkovito ustavitev kršitve, ali da to zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(c)	pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo globe za neskladnost s to uredbo, vključno z neizpolnitvijo morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev glob zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(d)

pooblastilo, da v skladu s členom 52 naložijo periodično denarno kazen za zagotovitev ustavitve kršitve v skladu z odločbo, izdano na podlagi točke (b) tega pododstavka, ali za neizpolnitev morebitnih preiskovalnih nalogov, izdanih na podlagi odstavka 1 tega člena, ali da naložitev periodične denarne kazni zahtevajo od pravosodnega organa v njihovi državi članici;

(e)	pooblastilo za sprejetje začasnih ukrepov za preprečitev nevarnosti resne škode ali za to, da od ustreznega pravosodnega organa zahtevajo, da to stori.

Kar zadeva prvi pododstavek, točki (c) in (d), imajo koordinatorji digitalnih storitev izvršilna pooblastila iz navedenih točk tudi v zvezi z drugimi osebami iz odstavka 1 v primeru neizpolnjevanja katerih koli odločb, ki so bile tem osebam izdane na podlagi navedenega odstavka. Ta izvršilna pooblastila izvajajo šele po tem, ko navedenim drugim osebam pravočasno predložijo vse ustrezne informacije v zvezi s takimi odločbami, vključno z veljavnim obdobjem, globami ali periodičnimi plačili, ki se lahko naložijo za neizpolnitev, ter možnimi pravnimi sredstvi.

3. Kadar je to potrebno za opravljanje njihovih nalog na podlagi te uredbe, imajo koordinatorji digitalnih storitev tudi pooblastilo za sprejemanje naslednjih ukrepov v zvezi s ponudniki posredniških storitev, ki spadajo v pristojnost njihove države članice, če so bila vsa druga pooblastila za zagotovitev prenehanja kršitve na podlagi tega člena izčrpana, ter kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo, ki je ni mogoče preprečiti z izvajanjem drugih pooblastil na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava:

(a)	zahtevajo lahko, da upravljalni organ navedenih ponudnikov brez nepotrebnega odlašanja preuči razmere, sprejme in predloži akcijski načrt, ki določa ukrepe, potrebne za ustavitev kršitve, zagotovi, da ponudnik sprejme navedene ukrepe, ter poroča o sprejetih ukrepih;

(b)

kadar koordinator digitalnih storitev meni, da ponudnik posredniških storitev ni ustrezno izpolnil zahtev iz točke (a), da kršitev ni bila odpravljena ali se nadaljuje in povzroča resno škodo ter ta kršitev vključuje kaznivo dejanje, ki ogroža življenje ali varnost oseb, od pristojnega pravosodnega organa njegove države članice zahteva, naj odredi začasno omejitev dostopa prejemnikov storitve, na katere se nanaša kršitev, ali, le kadar to ni tehnično izvedljivo, do spletnega vmesnika ponudnika posredniških storitev, na katerem je prišlo do kršitve.

Kadar koordinator digitalnih storitev ne ravna na zahtevo Komisije iz člena 82, pred predložitvijo zahteve iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka, povabi zainteresirane strani, da v obdobju, ki ni krajše od dveh tednov, predložijo pisne pripombe, pri čemer opiše ukrepe, ki jih namerava zahtevati, in identificira predvidenega naslovnika ali naslovnike ukrepov. Ponudnik posredniških storitev, predvideni naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki izkažejo zakoniti interes, imajo pravico sodelovati v postopku pred pristojnim pravosodnim organom. Vsak odrejeni ukrep je sorazmeren glede na naravo, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ter ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa zadevnih prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Omejitev dostopa velja za obdobje štirih tednov, pri čemer lahko pristojni pravosodni organ s svojo odločbo koordinatorju digitalnih storitev dovoli, da to obdobje podaljša za nadaljnja enako dolga obdobja, in določi največje število podaljšanj. Koordinator digitalnih storitev podaljša obdobje le, kadar ob upoštevanju pravic in interesov vseh strani, na katere vpliva navedena omejitev, ter vseh ustreznih okoliščin, vključno z vsemi informacijami, ki mu jih zagotovijo ponudnik posredniških storitev, naslovnik ali naslovniki in vse druge tretje osebe, ki so izkazale zakoniti interes, meni, da sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a)	ponudnik posredniških storitev ni sprejel ukrepov, potrebnih za ustavitev kršitve;

(b)	glede na število prizadetih prejemnikov ter morebitni obstoj ustreznih in preprosto dostopnih alternativ začasna omejitev ne povzroča neupravičenega omejevanja dostopa prejemnikov storitve do zakonitih informacij.

Kadar koordinator digitalnih storitev meni, da sta pogoja iz tretjega pododstavka, točki (a) in (b), izpolnjena, obdobja pa na podlagi tretjega pododstavka ne more dodatno podaljšati, pristojnemu pravosodnemu organu predloži novo zahtevo iz prvega pododstavka, točka (b).

4. Pooblastila iz odstavkov 1, 2 in 3 ne posegajo v oddelek 3.

5. Ukrepi, ki jih koordinatorji digitalnih storitev sprejmejo pri izvajanju svojih pooblastil iz odstavkov 1, 2 in 3, so učinkoviti, odvračilni in sorazmerni, pri njih pa se upoštevajo zlasti narava, resnost, ponavljanje in trajanje kršitve ali domnevne kršitve, na katero se nanašajo, kadar je ustrezno pa tudi ekonomska, tehnična in operativna zmogljivost zadevnega ponudnika posredniških storitev.

6. Države članice določijo posebna pravila in postopke za izvajanje pooblastil na podlagi odstavkov 1, 2 in 3 ter zagotovijo, da za vsakršno izvajanje navedenih pooblastil veljajo ustrezni zaščitni ukrepi, določeni v veljavnem nacionalnem pravu, v skladu z Listino in splošnimi načeli prava Unije. Zlasti se ti ukrepi sprejmejo le v skladu s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do obrambe, vključno s pravico do izjave in dostopa do spisa, ter ob upoštevanju pravice vseh prizadetih strani do učinkovitega pravnega sredstva.

Člen 58

Čezmejno sodelovanje med koordinatorji digitalnih storitev

1. Kadar koordinator digitalnih storitev v namembni državi utemeljeno sumi, da je ponudnik posredniške storitve kršil to uredbo tako, da je negativno vplival na prejemnike storitve v državi članici tega koordinatorja digitalnih storitev, lahko, razen če je Komisija začela preiskavo za isto domnevno kršitev, od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

2. Razen če je Komisija začela preiskavo za isto domnevno kršitev in na zahtevo vsaj treh koordinatorjev digitalnih storitev v namembnih državah, ki utemeljeno sumijo, da je določen ponudnik posredniških storitev kršil to uredbo tako, da je negativno vplival na prejemnike storitve v njihovih državah članicah, lahko Odbor zahteva, naj koordinator digitalnih storitev v državi sedeža oceni zadevo ter sprejme preiskovalne in izvršilne ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

3. Zahteva na podlagi odstavka 1 oziroma odstavka 2 se ustrezno utemelji in vsebuje vsaj:

(a)	kontaktno točko zadevnega ponudnika posredniških storitev, kot je določena v členu 11;

(b)	opis ustreznih dejstev, zadevnih določb te uredbe in razlogov, zakaj koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali Odbor sumi, da je ponudnik kršil to uredbo, vključno z opisom negativnih vplivov domnevne kršitve;

(c)

vse druge informacije, za katere koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali Odbor meni, da so pomembne, kadar je ustrezno, tudi informacije, zbrane na lastno pobudo, ali predloge specifičnih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, ki bi jih bilo treba sprejeti, vključno z začasnimi ukrepi.

4. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v največji možni meri upošteva zahtevo na podlagi odstavka 1 ali 2 tega člena. Kadar meni, da nima zadostnih informacij za ukrepanje na podlagi zahteve, in utemeljeno meni, da bi lahko koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali Odbor zagotovil dodatne informacije, lahko koordinator digitalnih storitev bodisi zahteva takšne informacije v skladu s členom 57 bodisi sproži skupno preiskavo na podlagi člena 60(1), v kateri sodeluje vsaj koordinator digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo. Obdobje iz odstavka 5 tega člena se začasno prekine do predložitve navedenih dodatnih informacij ali do zavrnitve povabila k sodelovanju v skupni preiskavi.

5. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža brez nepotrebnega odlašanja, vsekakor pa najpozneje v dveh mesecih od prejema zahteve na podlagi odstavka 1 ali 2 koordinatorju digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, in Odboru sporoči oceno domnevne kršitve in pojasnilo vseh s tem povezanih preiskovalnih ali izvršilnih ukrepov, sprejetih ali načrtovanih za zagotovitev skladnosti s to uredbo.

Člen 59

Predložitev zadeve Komisiji

1. Če v obdobju iz člena 58(5) ni sporočila ali če se Odbor ne strinja z oceno ali ukrepi, sprejetimi ali načrtovanimi na podlagi člena 58(5), ali v primerih iz člena 60(3), lahko Odbor zadevo predloži Komisiji skupaj z vsemi ustreznimi informacijami. Navedene informacije vključujejo vsaj zahtevo ali priporočilo, poslano koordinatorju za digitalne storitve v državi sedeža, oceno, ki jo je pripravil ta koordinator digitalnih storitev, razloge za nestrinjanje in vse dodatne informacije, ki utemeljujejo predložitev.

2. Komisija oceni zadevo v dveh mesecih od njene predložitve na podlagi odstavka 1 ter po posvetovanju s koordinatorjem digitalnih storitev v državi sedeža.

3. Kadar Komisija na podlagi odstavka 2 tega člena meni, da so ocena ali preiskovalni ali izvršilni ukrepi, sprejeti ali načrtovani na podlagi člena 58(5), nezadostni za zagotovitev učinkovitega izvrševanja ali drugače nezdružljivi s to uredbo, o svojem stališču obvesti koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža in Odbor ter od koordinatorja digitalnih storitev v državi sedeža zahteva, naj preuči zadevo.

Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža sprejme potrebne preiskovalne ali izvršilne ukrepe za zagotovitev skladnosti s to uredbo, pri čemer v največji možni meri upošteva stališča in zahtevo Komisije za pregled. Koordinator digitalnih storitev v državi sedeža v dveh mesecih od zahteve za pregled obvesti Komisijo in koordinatorja digitalnih storitev, ki je poslal zahtevo, ali Odbor, ki je ukrepal na podlagi člena 58(1) ali (2).

Člen 71

Zaveze

1. Če se zadevni ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika med postopkom na podlagi tega oddelka zaveže, da bo zagotovil skladnost z ustreznimi določbami te uredbe, lahko Komisija s sklepom določi, da so navedene zaveze zavezujoče za zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika, in izjavi, da dodatnih razlogov za ukrepanje ni.

2. Komisija lahko na zahtevo ali na lastno pobudo znova začne postopke:

(a)	kadar je bistveno spremenjeno katero koli od dejstev, na katerih je temeljil sklep;

(b)	kadar zadevni ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ravna v nasprotju s svojimi zavezami ali

(c)	kadar je sklep temeljil na nepopolnih, nepravilnih ali zavajajočih informacijah, ki jih je predložil zadevni ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ali druga oseba iz člena 67(1).

3. Kadar Komisija meni, da z zavezami zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika ni mogoče zagotoviti dejanske skladnosti z ustreznimi določbami te uredbe, ob zaključku postopkov zavrne navedene zaveze z obrazloženim sklepom.

Člen 75

Okrepljeni nadzor nad ukrepi za odpravo kršitev obveznosti iz oddelka 5 poglavja III

1. Kadar Komisija na podlagi člena 73 sprejme sklep v zvezi s kršitvijo ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika katere od določb iz oddelka 5 poglavja III, uporabi sistem okrepljenega nadzora iz tega člena. Pri tem v največji možni meri upošteva vsako mnenje Odbora na podlagi tega člena.

2. Komisija v sklepu iz člena 73 od zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zahteva, da v razumnem obdobju, določenem v sklepu, pripravi akcijski načrt, v katerem določi potrebne ukrepe za ustavitev ali odpravo kršitve, ter ga sporoči koordinatorjem digitalnih storitev, Komisiji in Odboru. Ti ukrepi vključujejo zavezo za izvedbo neodvisne revizije v skladu s členom 37(3) in (4) o izvajanju drugih ukrepov ter opredelijo identiteto revizorjev in metodologijo, časovni razpored in nadaljnje ukrepe po reviziji. Ukrepi lahko po potrebi vključujejo tudi zavezo o sodelovanju pri ustreznem kodeksu ravnanja iz člena 45.

3. Odbor v enem mesecu od prejema akcijskega načrta Komisiji sporoči svoje mnenje o načrtu. Komisija v enem mesecu po prejemu tega mnenja odloči, ali ukrepi iz akcijskega načrta zadostujejo za ustavitev ali odpravo kršitve, in določi razumno obdobje za njihovo izvedbo. Pri tem sklepu se upošteva morebitna zaveza spoštovanju ustreznih kodeksov ravnanja. Komisija nato spremlja izvajanje akcijskega načrta. V ta namen ponudnik zadevne zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika Komisiji brez nepotrebnega odlašanja, ko je na voljo, pošlje revizijsko poročilo in jo obvešča o sprejetih ukrepih za izvajanje akcijskega načrta. Komisija lahko, kadar je to potrebno za tako spremljanje, od zadevnega ponudnika zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika zahteva, da predloži dodatne informacije v razumnem obdobju, ki ga določi Komisija.

Komisija Odbor in koordinatorje digitalnih storitev obvešča o izvajanju akcijskega načrta in o njegovem spremljanju.

4. Komisija lahko sprejme potrebne ukrepe v skladu s to uredbo, zlasti s členom 76(1), točka (e), in členom 82(1), kadar:

(a)	zadevni ponudnik zelo velike spletne platforme ali zelo velikega spletnega iskalnika v ustreznem obdobju ne predloži nobenega akcijskega načrta, revizijskega poročila, potrebnih posodobitev ali dodatnih informacij;

(b)	Komisija zavrne predlagani akcijski načrt, ker meni, da v njem določeni ukrepi ne zadostujejo za ustavitev ali odpravo kršitve ali

(c)	Komisija na podlagi revizijskega poročila, vseh predloženih posodobitev ali dodatnih informacij ali drugih ustreznih informacij, ki so ji na voljo, meni, da izvajanje akcijskega načrta ne zadostuje za ustavitev ali odpravo kršitve.

Člen 90

Sprememba Direktive (EU) 2020/1828

V Prilogi I k Direktivi (EU) 2020/1828 se doda naslednja točka:

„(68)

Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).“

whereas

keyboard_tab Digital Service Act 2022/2065 SL

Digital Service Act 2022/2065 SL