keyboard_tab Data Act 2023/2854 SL
BG CS DA DE EL EN ES ET FI FR GA HR HU IT LV LT MT NL PL PT RO SK SL SV print pdf
- 2 Člen 2 Opredelitev pojmov
- 1 Člen 4 Pravice in obveznosti uporabnikov in imetnikov podatkov glede dostopa, uporabe in dajanja na voljo podatkov iz izdelka in podatkov iz povezane storitve
- 1 Člen 9 Nadomestilo za dajanje podatkov na voljo
- 3 Člen 37 Pristojni organi in koordinatorji podatkov
- 1 Člen 38 Pravica do vložitve pritožbe
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
POGLAVJE II
SOUPORABA PODATKOV MED PODJETJI IN POTROŠNIKI TER MED PODJETJI
POGLAVJE III
OBVEZNOSTI IMETNIKOV PODATKOV, KI MORAJO DATI PODATKE NA VOLJO NA PODLAGI PRAVA UNIJE
POGLAVJE IV
NEPOŠTENI POGODBENI POGOJI V ZVEZI Z DOSTOPOM DO PODATKOV IN NJIHOVO UPORABO MED PODJETJI
POGLAVJE V
DAJANJE PODATKOV NA VOLJO ORGANOM JAVNEGA SEKTORJA, KOMISIJI, EVROPSKI CENTRALNI BANKI IN ORGANOM UNIJE NA PODLAGI IZJEMNE POTREBE
POGLAVJE VI
ZAMENJAVA STORITEV OBDELAVE PODATKOV
POGLAVJE VII
NEZAKONITI MEDNARODNI VLADNI DOSTOP DO NEOSEBNIH PODATKOV IN NJIHOV PRENOS
POGLAVJE VIII
INTEROPERABILNOST
POGLAVJE IX
IZVAJANJE IN IZVRŠEVANJE
POGLAVJE X
PRAVICA SUI GENERIS NA PODLAGI DIREKTIVE 96/9/ES
POGLAVJE XI
KONČNE DOLOČBE
- podatkov 132
- pomeni 43
- evropskega 43
- parlamenta 42
- sveta 40
- uredbe 38
- str 38
- z dne 36
- ul l 35
- eu / 33
- podlagi 30
- storitve 27
- kadar 27
- storitev 25
- lahko 23
- organi 22
- obdelave 22
- unije 21
- voljo 20
- v skladu 19
- povezane 19
- uporabe 18
- imetnik 18
- podatke 17
- št / 17
- izdelka 17
- ustrezno 16
- tudi 15
- uredba 15
- pristojni 15
- v zvezi 14
- organ 12
- članice 12
- povezanega 12
- uporabo 12
- člena 12
- direktiva 11
- tega 11
- uporablja 11
- uporabnik 10
- brez 10
- razveljavitvi 9
- kakor 9
- poslovnih 9
- uporabnika 9
- skrivnosti 9
- države 9
- informacij 9
- v členu 8
- osebe 8
Člen 2
Opredelitev pojmov
V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
| (1) | „podatki“ pomeni vsak digitalni prikaz dejanj, dejstev ali informacij in vsakega zbiranja takih dejanj, dejstev ali informacij, tudi v obliki zvočnega, vizualnega ali avdiovizualnega posnetka; |
| (2) | „metapodatki“ pomeni strukturiran opis vsebine ali uporabe podatkov, ki olajša iskanje in uporabo teh podatkov; |
| (3) | „osebni podatki“ pomeni osebne podatke, kakor so opredeljeni v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679; |
| (4) | „neosebni podatki“ pomeni podatke, ki niso osebni podatki; |
| (5) | „povezani izdelek“ pomeni stvar, ki pridobiva, ustvarja ali zbira podatke o svoji uporabi ali okolju in ki lahko sporoča podatke iz izdelka preko elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi ter katere glavna funkcija ni shranjevanje, obdelava ali posredovanje podatkov v imenu katere koli osebe razen uporabnika; |
| (6) | „povezana storitev“ pomeni digitalno storitev, razen elektronskih komunikacijskih storitev, vključno s programsko opremo, ki je ob nakupu, najemu ali zakupu z izdelkom povezana tako, da brez nje povezani izdelek ne bi mogel opravljati ene ali več svojih funkcij, ali ki jo z izdelkom naknadno poveže proizvajalec ali tretja oseba, da obogati, posodobi ali prilagodi funkcionalnost povezanega izdelka; |
| (7) | „obdelava“ pomeni vsako operacijo ali niz operacij, ki se izvaja v zvezi s podatki ali nizi podatkov z avtomatiziranimi sredstvi ali brez njih, kot je zbiranje, beleženje, urejanje, strukturiranje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklic, vpogled, uporaba, razkritje s posredovanjem, razširjanje ali drugačno dajanje na voljo, prilagajanje ali kombiniranje, omejevanje, izbris ali uničenje; |
| (8) | „storitev obdelave podatkov“ pomeni digitalno storitev, ki se zagotovi stranki in ki omogoča vseprisoten omrežni dostop na zahtevo do skupnega nabora nastavljivih, prožnih in prilagodljivih računalniških virov centralizirane, porazdeljene ali zelo porazdeljene narave ter se lahko zagotovi hitro in sprosti z minimalno količino upravljanja ali interakcije s ponudnikom storitve; |
| (9) | „ista vrsta storitve“ pomeni nabor storitev obdelave podatkov, ki imajo isti primarni cilj, model storitve obdelave podatkov in glavne funkcionalnosti; |
| (10) | „storitev posredovanja podatkov“ pomeni storitev posredovanja podatkov, kakor je opredeljena v členu 2, točka 11, Uredbe (EU) 2022/868; |
| (11) | „posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki“ pomeni posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, kakor je naveden v členu 4, točka 1, Uredbe (EU) 2016/679; |
| (12) | „uporabnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v lasti povezani izdelek ali na katero so bile pogodbeno prenesene začasne pravice do uporabe tega povezanega izdelka ali ki prejema z njim povezane storitve; |
| (13) | „imetnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima v skladu s to uredbo, veljavnim pravom Unije ali nacionalno zakonodajo, sprejeto v skladu s pravom Unije,, pravico ali obveznost uporabljati in dajati na voljo podatke, vključno, kadar je to pogodbeno dogovorjeno, s podatki iz izdelka ali podatki iz povezane storitve, ki jih je priklical ali ustvaril med opravljanjem povezane storitve; |
| (14) | „prejemnik podatkov“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki deluje za namene, povezane z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo, razen uporabnika povezanega izdelka ali povezane storitve, ki ji imetnik podatkov da na voljo podatke, vključno s tretjo osebo na podlagi zahteve uporabnika, naslovljene na imetnika podatkov, ali v skladu s pravno obveznostjo na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije; |
| (15) | „podatki iz izdelka“ pomeni podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka, ki jih je proizvajalec zasnoval tako, da jih lahko uporabnik, imetnik podatkov ali tretja oseba, po potrebi pa tudi proizvajalec, prikliče prek elektronske komunikacijske storitve, fizične povezave ali dostopa na napravi; |
| (16) | „podatki iz povezane storitve“ pomeni podatke, ki predstavljajo digitalizacijo uporabniških dejanj ali dogodkov, povezanih s povezanim izdelkom, ki jih uporabnik zabeleži namerno ali ki so ustvarjeni kot stranski produkt uporabnikovega delovanja med opravljanjem povezane storitve s strani ponudnika; |
| (17) | „takoj razpoložljivi podatki“ pomeni podatke iz izdelka in podatke iz povezane storitve, ki jih imetnik podatkov zakonito pridobi ali jih lahko zakonito pridobi iz povezanega izdelka ali z njim povezane storitve brez nesorazmernega napora, ki bi presegal enostavno operacijo; |
| (18) | „poslovna skrivnost“ pomeni poslovno skrivnost, kakor je opredeljena v členu 2, točka 1, Direktive (EU) 2016/943; |
| (19) | „imetnik poslovne skrivnosti“ pomeni imetnika poslovne skrivnosti, kakor je opredeljen v členu 2, točka 2, Direktive (EU) 2016/943; |
| (20) | „oblikovanje profilov“ pomeni oblikovanje profilov, kakor je opredeljeno v členu 4, točka 4, Uredbe (EU) 2016/679; |
| (21) | „zagotavljanje dostopnosti na trgu“ pomeni vsako dobavo povezanega izdelka za distribucijo, porabo ali uporabo na trgu Unije v okviru gospodarske dejavnosti za plačilo ali brezplačno; |
| (22) | „dajanje na trg“ pomeni prvo dajanje na voljo povezanega izdelka na trgu Unije; |
| (23) | „potrošnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki deluje za namene zunaj okvira svoje trgovske, poslovne, obrtne ali poklicne dejavnosti; |
| (24) | „podjetje“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki v zvezi s pogodbami in praksami, za katere velja ta uredba, deluje za namene, ki so povezani z njeno trgovsko, poslovno, obrtno ali poklicno dejavnostjo; |
| (25) | „malo podjetje“ pomeni malo podjetje, kakor je opredeljeno v členu 2(2) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES; |
| (26) | „mikropodjetje“ pomeni mikropodjetje, kakor je opredeljeno v členu 2(3) Priloge k Priporočilu 2003/361/ES; |
| (27) | „organi Unije“ pomeni organe, urade in agencije Unije, ustanovljene z akti oziroma na njihovi podlagi, sprejetimi na podlagi Pogodbe o Evropski uniji, PDEU ali Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo; |
| (28) | „organ javnega sektorja“ pomeni nacionalne, regionalne ali lokalne organe držav članic, osebe javnega prava držav članic ali združenja, ki jih ustanovi eden ali več takih organov ali oseb; |
| (29) | „splošna nevarnost“ pomeni izjemne razmere, ki so časovno omejene, kot so izredne razmere v javnem zdravju, izredne razmere, ki so posledica naravnih nesreč, večje nesreče, ki jih povzroči človek, vključno z večjimi kibernetskimi incidenti, ki negativno vplivajo na prebivalstvo Unije, celotno prebivalstvo države članice ali njenega dela in ki bi lahko imele resne in trajne posledice za življenjske razmere ali gospodarsko stabilnost, finančno stabilnost ali znatno in takojšnje poslabšanje gospodarskih sredstev v Uniji ali zadevni državi članici ter ki so določene in uradno razglašene v skladu z ustreznimi postopki na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava; |
| (30) | „stranka“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki je sklenila pogodbeno razmerje s ponudnikom storitev obdelave podatkov z namenom uporabe ene ali več storitev obdelave podatkov; |
| (31) | „virtualni pomočniki“ pomeni programsko opremo, ki lahko obdeluje zahteve, naloge ali vprašanja, tudi tiste, ki temeljijo na avdioposnetkih, pisnih informacijah, kretnjah ali gibih, in ki na podlagi teh zahtev, nalog ali vprašanj zagotavlja dostop do drugih storitev ali nadzoruje funkcije povezanih izdelkov; |
| (32) | „digitalna sredstva“ pomeni elemente v digitalni obliki, vključno z aplikacijami, za katere ima stranka pravico do uporabe neodvisno od pogodbenega razmerja glede storitve obdelave podatkov, ki jo namerava zamenjati; |
| (33) | „lokalna infrastruktura IKT“ pomeni infrastrukturo IKT in računalniške vire, ki so v lasti, najemu ali zakupu stranke in se nahajajo v njenem podatkovnem centru ter jih upravlja stranka ali tretja oseba; |
| (34) | „zamenjava“ pomeni postopek, pri katerem sodelujejo izvorni ponudnik storitev obdelave podatkov, stranka storitve obdelave podatkov in, kadar je ustrezno, ciljni ponudnik storitev obdelave podatkov, pri čemer stranka storitve obdelave podatkov z ene storitve obdelave podatkov preide na drugo storitev obdelave podatkov, ki je storitev iste vrste, ali drugo storitev, ki jo ponuja drug ponudnik storitev obdelave podatkov, ali na lokalno infrastrukturo IKT, pri čemer lahko postopek med drugim vključuje izvlečenje, pretvorbo in nalaganje podatkov; |
| (35) | „povračila za prenos podatkov“ pomeni pristojbine za prenos podatkov, ki se zaračunajo strankam za izvlečenje njihovih podatkov prek omrežja iz infrastrukture IKT ponudnika storitev obdelave podatkov v sistem drugega ponudnika ali v lokalno infrastrukturo IKT; |
| (36) | „povračila za zamenjavo“ pomeni povračila, ki niso standardne pristojbine za storitve ali kazni za predčasno odpoved, in jih ponudnik obdelave podatkov naloži stranki za dejanja, ki jih ta uredba zahteva za zamenjavo na sistem drugega ponudnika ali na lokalno infrastrukturo IKT, vključno s povračili za prenos podatkov; |
| (37) | „funkcionalna enakovrednost“ pomeni ponovno vzpostavitev minimalne ravni funkcionalnosti na podlagi podatkov stranke, ki jih je mogoče izvoziti, in digitalnih sredstev po postopku zamenjave, v okolju nove storitve obdelave podatkov, ki je storitev iste vrste, pri čemer ciljna storitev obdelave podatkov zagotavlja primerljiv rezultat kot odziv na isti vložek za skupno funkcijo, ki se stranki zagotavlja na podlagi pogodbe; |
| (38) | „podatki, ki jih je mogoče izvoziti“ pomeni, za namene členov 23 do 31 in člena 35, vhodne in izhodne podatke, tudi metapodatke, ki so ustvarjeni ali soustvarjeni neposredno ali posredno s strankino uporabo storitve obdelave podatkov ponudnikov storitev obdelave podatkov ali tretje osebe, pri čemer so izključena vsa sredstva ali podatki zaščiteni s pravicami intelektualne lastnine, ali ki predstavljajo poslovno skrivnost; |
| (39) | „pametna pogodba“ pomeni računalniški program, ki se uporablja za samodejno izvajanje sporazuma ali njegovega dela, pri čemer se uporabi zaporedje elektronskih podatkovnih zapisov ter zagotovi njihova celovitost in točnost kronološkega zaporedja; |
| (40) | „interoperabilnost“ pomeni zmožnost dveh ali več podatkovnih prostorov ali komunikacijskih omrežij, sistemov, povezanih izdelkov, aplikacij, storitev obdelave podatkov ali komponent, da si izmenjujejo in uporabljajo podatke za izvajanje svojih funkcij; |
| (41) | „odprta specifikacija za interoperabilnost“ pomeni tehnično specifikacijo na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ki je namenjena za doseganje interoperabilnosti med storitvami obdelave podatkov; |
| (42) | „skupne specifikacije“ pomeni dokument, ki ni standard ter vsebuje tehnične rešitve, s katerimi je možno izpolnjevanje nekaterih zahtev in obveznosti, določenih s to uredbo; |
| (43) | „harmonizirani standard“ pomeni harmonizirani standard, kakor je opredeljen v členu 2(1), točka (c), Uredbe (EU) št. 1025/2012; |
POGLAVJE II
SOUPORABA PODATKOV MED PODJETJI IN POTROŠNIKI TER MED PODJETJI
Člen 4
Pravice in obveznosti uporabnikov in imetnikov podatkov glede dostopa, uporabe in dajanja na voljo podatkov iz izdelka in podatkov iz povezane storitve
1. Kadar uporabnik ne more neposredno dostopati do podatkov iz povezanega izdelka ali povezane storitve, mu imetniki podatkov omogočijo dostop do takoj razpoložljivih podatkov ter ustreznih metapodatkov potrebnih za razlago in uporabo teh podatkov, in sicer brez nepotrebnega odlašanja ter v enaki kakovosti kot so na voljo imetniku podatkov, enostavno, varno, brezplačno, v celoviti, strukturirani, splošno uporabljani in strojno berljivi obliki, ter, kadar je to ustrezno in tehnično izvedljivo, neprekinjeno in v realnem času. To se opravi na podlagi enostavne zahteve po elektronski poti, kadar je to tehnično izvedljivo.
2. Uporabniki in imetniki podatkov se lahko pogodbeno dogovorijo o omejitvi ali prepovedi dostopa do podatkov, njihove uporabe ali nadaljnje souporabe, če bi lahko takšna obdelava ogrozila varnostne zahteve glede povezanega izdelka, kot so določene v pravu Unije ali nacionalnem pravu, in imela resen škodljiv učinek na zdravje, varnost ali zaščito fizičnih oseb. Sektorski organi lahko uporabnikom in imetnikom podatkov v zvezi s tem zagotovijo tehnično strokovno znanje. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega člena, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.
3. Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik v zvezi s katerim koli sporom z imetnikom podatkov v zvezi s pogodbenimi omejitvami ali prepovedmi iz odstavka 2:
| (a) | vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu ali |
| (b) | se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1). |
4. Imetniki podatkov ne otežijo neupravičeno uveljavljanja izbir ali pravic uporabnika iz tega člena, tudi ne tako, da bi na pristranski način ponujali uporabniku izbire ali omejevali ali ovirali avtonomijo odločanje ali izbire uporabnika prek strukture, zasnove, funkcije ali načina delovanja uporabniškega digitalnega vmesnika ali njegovega dela.
5. Za namene preverjanja ali fizična oziroma pravna oseba izpolnjuje pogoje za uporabnika za namene odstavka 1, imetnik podatkov od te osebe ne zahteva nobenih informacij razen tistih, ki so potrebne. Imetniki podatkov ne hranijo nobenih informacij, zlasti nobenih podatkov iz dnevniške datoteke, o uporabnikovem dostopu do zahtevanih podatkov, razen tistih, ki so potrebne za pravilno izvedbo uporabnikove zahteve za dostop ter za varnost in vzdrževanje podatkovne infrastrukture.
6. Poslovne skrivnosti se varujejo in se razkrijejo le, kadar imetnik podatkov in uporabnik pred razkritjem sprejmeta vse potrebne ukrepe za ohranitev njihove zaupnosti, zlasti v zvezi s tretjimi osebami. Imetnik podatkov ali, kadar nista ista oseba, imetnik poslovne skrivnosti, opredeli podatke, ki so zaščiteni kot poslovna skrivnost, tudi v ustreznih metapodatkih, in se z uporabnikom dogovori o sorazmernih tehničnih in organizacijskih ukrepih, potrebnih za ohranitev zaupnosti podatkov v souporabi, zlasti v odnosu do tretjih oseb, kot so vzorčni pogodbeni pogoji, sporazumi o zaupnosti, strogi protokoli za dostop, tehnični standardi in uporaba kodeksov ravnanja.
7. Kadar ni dogovora o potrebnih ukrepih iz odstavka 6 ali če uporabnik ne izvede ukrepov, dogovorjenih na podlagi odstavka 6, ali ogroža zaupnost poslovnih skrivnosti, lahko imetnik podatkov zadrži ali, odvisno od primera, začasno prekine souporabo podatkov, ki so opredeljeni kot poslovna skrivnost. Odločitev imetnika podatkov se ustrezno utemelji in uporabniku brez nepotrebnega odlašanja predloži v pisni obliki. Imetnik podatkov v takih primerih uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37, da je zadržal ali začasno prekinil souporabo podatkov, ter opredeli, kateri ukrepi niso bili dogovorjeni ali se niso izvajali ter, kadar je to ustrezno, pri katerih poslovnih skrivnostih je bila ogrožena zaupnost.
8. V izjemnih okoliščinah, kadar lahko imetnik podatkov, ki je imetnik poslovne skrivnosti, dokaže, da bo kljub tehničnim in organizacijskim ukrepom, ki jih je sprejel uporabnik na podlagi odstavka 6 tega člena, zelo verjetno utrpel hudo gospodarsko škodo zaradi razkritja poslovnih skrivnosti, lahko ta imetnik podatkov za vsak primer posebej zavrne zahtevo za dostop do zadevnih posebnih podatkov. Ta dokaz mora biti ustrezno utemeljen na podlagi objektivnih elementov, zlasti izvršljivosti varstva poslovnih skrivnosti v tretjih državah, naravi in ravni zaupnosti zahtevanih podatkov ter edinstvenosti in novosti povezanega izdelka, in se brez nepotrebnega odlašanja predloži uporabniku v pisni obliki. Kadar imetnik podatkov zavrne souporabo podatkov na podlagi tega odstavka, o tem uradno obvesti pristojni organ, imenovan na podlagi člena 37.
9. Brez poseganja v pravico uporabnika, da kadar koli uveljavlja pravna sredstva pred sodiščem države članice, lahko uporabnik, ki želi izpodbijati odločitev imetnika podatkov o zavrnitvi ali zadržanju ali začasni prekinitvi souporabe podatkov na podlagi odstavkov 7 in 8:
| (a) | vloži pritožbo v skladu s členom 37(5), točka (b), pri pristojnem organu, ki brez nepotrebnega odlašanja odloči, ali in pod katerimi pogoji naj bi se souporaba podatkov začela ali nadaljevala, ali |
| (b) | se dogovori z imetnikom podatkov, da se zadeva predloži organu za reševanje sporov v skladu s členom 10(1). |
10. Podatkov, pridobljenih na podlagi zahteve iz odstavka 1, uporabnik ne sme uporabiti za razvoj povezanega izdelka, ki konkurira povezanemu izdelku, iz katerega podatki izvirajo, niti jih v ta namen ne da v souporabo tretji osebi, poleg tega pa teh podatkov ne sme uporabiti za pridobivanje vpogleda v gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode proizvajalca ali, kadar je ustrezno, imetnika podatkov.
11. Uporabnik za pridobitev dostopa do podatkov ne sme uporabljati prisilnih sredstev ali zlorabljati vrzeli v tehnični infrastrukturi imetnika podatkov, ki je namenjena zaščiti podatkov.
12. Kadar uporabnik ni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki in katerega osebni podatki se zahtevajo, zagotovi imetnik podatkov osebne podatke, ustvarjene z uporabo povezanega izdelka ali povezane storitve, uporabniku na voljo le, kadar obstaja veljavna pravna podlaga za obdelavo na podlagi člena 6 Uredbe (EU) 2016/679 in, kadar je ustrezno, če so izpolnjeni pogoji iz člena 9 navedene uredbe in člena 5(3) Direktive 2002/58/ES.
13. Imetnik podatkov uporablja takoj razpoložljive podatke, ki so neosebni podatki, le na podlagi pogodbe z uporabnikom. Imetnik podatkov takih podatkov ne uporablja za to, da bi pridobil vpogled v uporabnikov gospodarski položaj, sredstva in proizvodne metode, ali njegovo uporabo, na kateri koli drug način, ki bi lahko ogrozil tržni položaj tega uporabnika na trgih, na katerih je dejaven.
14. Imetniki podatkov neosebnih podatkov iz izdelka ne dajejo na voljo tretjim osebam za komercialne ali nekomercialne namene, razen za izpolnitev njihove pogodbe z uporabnikom. Kadar je ustrezno, imetniki podatkov tretje osebe pogodbeno zavežejo, da podatkov, ki so jih prejeli od njih, ne dajo v nadaljnjo souporabo.
Člen 9
Nadomestilo za dajanje podatkov na voljo
1. Ko gre za odnose med podjetji, je vsako nadomestilo, o katerem se dogovorita imetnik podatkov in prejemnik podatkov za dajanje podatkov na voljo, nediskriminatorno in razumno ter lahko vključuje maržo.
2. Pri dogovoru o morebitnem nadomestilu, imetnik podatkov in prejemnik podatkov upoštevata zlasti:
| (a) | stroške dajanja podatkov na voljo, vključno in zlasti stroške, potrebne za formatiranje podatkov, njihovo razširjanje z elektronskimi sredstvi in shranjevanje; |
| (b) | naložbe v zbiranje in pripravo podatkov, kadar je to ustrezno, pri čemer se upošteva, ali so k pridobivanju, ustvarjanju ali zbiranju zadevnih podatkov prispevale tudi druge osebe. |
3. Nadomestilo iz odstavka 1 je lahko odvisno tudi od količine, oblike zapisa ali narave podatkov.
4. Kadar je prejemnik podatkov mikro, malo ali srednje podjetje (MSP) ali neprofitna raziskovalna organizacija in kadar tak prejemnik podatkov nima partnerskih podjetij ali povezanih podjetij, ki ne štejejo za MSP, dogovorjeno nadomestilo ne presega stroškov iz odstavka 2, točka (a).
5. Komisija sprejme smernice za izračun razumnega nadomestila, pri čemer upošteva svetovanje Evropskega odbora za podatkovne inovacije (EDIB) iz člena 42.
6. Ta člen ne preprečuje, da bi drugo pravo Unije ali nacionalna zakonodaja, sprejeta v skladu s pravom Unije, izključevala nadomestilo za dajanje podatkov na voljo ali določala nižje nadomestilo.
7. Imetnik podatkov prejemniku podatkov zagotovi dovolj podrobne informacije o določitvi podlage za izračun nadomestila, tako da lahko prejemnik podatkov oceni, ali so izpolnjene zahteve iz odstavkov 1 do 4.
Člen 37
Pristojni organi in koordinatorji podatkov
1. Vsaka država članica imenuje enega ali več pristojnih organov, ki so odgovorni za uporabo in izvrševanje te uredbe (pristojni organi). Države članice lahko ustanovijo enega ali več novih organov ali naloge poverijo obstoječim organom.
2. Kadar država članica imenuje več kot en pristojni organ, enega od njih imenuje za koordinatorja podatkov, ki bo olajšal sodelovanje med pristojnimi organi in pomagal subjektom s področja uporabe te uredbe pri vseh zadevah, povezanih z njeno uporabo in izvrševanjem. Pristojni organi pri izvajanju nalog in pooblastil, ki so jim dodeljena v skladu z odstavkom 5, sodelujejo med seboj.
3. Nadzorni organi, odgovorni za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, so odgovorni za spremljanje uporabe te uredbe, kar zadeva varstvo osebnih podatkov. Pri tem se smiselno uporabljata poglavji VI in VII Uredbe (EU) 2016/679.
Evropski nadzornik za varstvo podatkov je odgovoren za spremljanje, kako to uredbo uporabljajo Komisija, Evropska centralna banka ali organi Unije. Pri tem se, kadar je ustrezno, smiselno uporablja člen 62 Uredbe (EU) 2018/1725.
Kar zadeva obdelavo osebnih podatkov, naloge in pooblastila izvajajo nadzorni organi iz tega odstavka.
4. Brez poseganja v odstavek 1 tega člena velja naslednje:
| (a) | glede posebnih sektorskih vprašanj v zvezi z dostopom do podatkov in njihovo uporabo, povezanih z uporabo te uredbe, se spoštuje pristojnost sektorskih organov; |
| (b) | pristojni organ, odgovoren za uporabo in izvrševanje členov 23 do 31 ter členov 34 in 35, ima izkušnje na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev. |
5. Države članice zagotovijo, da so naloge in pooblastila pristojnih organov jasno opredeljena in vključujejo:
| (a) | spodbujanje podatkovne pismenosti in ozaveščenosti uporabnikov in subjektov, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, o pravicah in obveznostih na podlagi te uredbe; |
| (b) | obravnavo pritožb zaradi domnevnih kršitev te uredbe, tudi v zvezi s poslovnimi skrivnostmi, in preiskavo predmeta pritožb v ustreznem obsegu in redno obveščanje pritožnikov, kadar je to ustrezno in v skladu z nacionalnim pravom, o poteku in rezultatu preiskave v razumnem roku, zlasti če je potrebna nadaljnja preiskava ali usklajevanje z drugim pristojnim organom; |
| (c) | izvedbo preiskav o zadevah v zvezi z uporabo te uredbe, tudi na podlagi informacij, ki jih prejmejo od drugega pristojnega organa ali drugega javnega organa; |
| (d) | nalaganje učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih denarnih kazni, ki lahko vključujejo periodične kazni in kazni z retroaktivnim učinkom, ali sprožitev sodnega postopka za naložitev glob; |
| (e) | spremljanje tehnološkega in ustreznega poslovnega razvoja, ki je pomemben za dajanje podatkov na voljo in njihovo uporabo; |
| (f) | sodelovanje s pristojnimi organi drugih držav članic ter, kadar je ustrezno, s Komisijo ali EDIB, da bi zagotovili dosledno in učinkovito uporabo te uredbe, vključno z izmenjavo vseh pomembnih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja, tudi v zvezi z odstavkom 10 tega člena; |
| (g) | sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, odgovornimi za izvajanje drugih pravnih aktov Unije ali nacionalnih pravnih aktov, tudi z organi s pristojnostjo na področju podatkovnih in elektronskih komunikacijskih storitev, z nadzornim organom, odgovornim za spremljanje uporabe Uredbe (EU) 2016/679, ali s sektorskimi organi, da bi zagotovili, da se ta uredba izvršuje dosledno z drugim pravom Unije in nacionalnim pravom; |
| (h) | sodelovanje z ustreznimi pristojnimi organi, da bi zagotovili, da se členi 23 do 31 ter člena 34 in 35 izvršujejo usklajeno z drugim pravom Unije in samoregulacijo, ki se uporablja za ponudnike storitev obdelave podatkov; |
| (i) | zagotovitev, da se povračila za zamenjavo odpravijo v skladu s členom 29; |
| (j) | preučevanje zahtev za podatke, vloženih na podlagi poglavja V. |
Kadar je imenovan, koordinator podatkov olajša sodelovanje iz točk (f), (g) in (h) prvega pododstavka in pristojnim organom na njihovo zahtevo pomaga;
6. Koordinator podatkov, kadar je tak pristojni organ imenovan:
| (a) | deluje kot enotna kontaktna točka za vsa vprašanja v zvezi z uporabo te uredbe; |
| (b) | zagotavlja spletno javno razpoložljivost zahtev za dajanje podatkov na voljo, ki jih vložijo organi javnega sektorja v primeru izjemne potrebe na podlagi poglavja V, ter spodbuja prostovoljne sporazume o souporabi podatkov med organi javnega sektorja in imetniki podatkov; |
| (c) | letno obvešča Komisijo o zavrnitvah, priglašenih na podlagi člena 4(2) in (8) in člena 5(11). |
7. Države članice Komisijo uradno obvestijo o imenih pristojnih organov, njihovih nalogah in pooblastilih ter, kadar je ustrezno, imenu koordinatorja podatkov. Komisija vodi javni register teh organov.
8. Pristojni organi so pri opravljanju svojih nalog in izvajanju pooblastil v skladu s to uredbo nepristranski in niso pod neposrednim ali posrednim zunanjim vplivom ter ne zahtevajo in ne sprejemajo navodil za posamezne primere od katerega koli drugega javnega organa ali zasebne osebe.
9. Države članice zagotovijo, da imajo pristojni organi na voljo dovolj človeških in tehnoloških virov ter ustrezno strokovno znanje za učinkovito opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.
10. Subjekti, ki spadajo na področje uporabe te uredbe, so pod pristojnostjo države članice, v kateri ima subjekt sedež. Kadar ima subjekt sedež v več kot eni državi članici, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri ima glavi sedež, tj. v kateri ima subjekt glavni urad ali registrirani urad, iz katerega se izvajajo glavne finančne funkcije in operativni nadzor.
11. Subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, vendar v Uniji nima sedeža, imenuje zakonitega zastopnika v eni od držav članic.
12. Za namen zagotavljanja skladnosti s to uredbo je zakoniti zastopnik s strani subjekta, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, pooblaščen, da se pristojni organi v zvezi z vsemi vprašanji, povezanimi z zadevnim subjektom, poleg na subjekt obrnejo tudi nanj ali pa samo nanj. Zadevni zakoniti zastopnik sodeluje s pristojnimi organi in jim na zahtevo izčrpno prikaže, kako je subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, ukrepal in katere določbe je uvedel, da bi zagotovil skladnost s to uredbo.
13. Za subjekt, ki spada na področje uporabe te uredbe in daje povezane izdelke na voljo ali ponuja storitve v Uniji, se šteje, da je pod pristojnostjo države članice, v kateri je njegov zakoniti zastopnik. Imenovanje zakonitega zastopnika s strani takega subjekta ne posega v odgovornost in morebitne pravne ukrepe, ki bi lahko bili uvedeni proti takemu subjektu. Dokler subjekt ne imenuje zakonitega zastopnika v skladu s tem členom, je, kadar je primerno, za namene zagotavljanja uporabe in izvrševanja te uredbe pod pristojnostjo vseh držav članic. Vsak pristojni organ lahko izvaja svojo pristojnost, tudi z naložitvijo učinkovitih, sorazmernih in odvračilnih kazni, pod pogojem, da ni že drug organ uvedel izvršilnih postopkov na podlagi te uredbe proti subjektu zaradi istih dejstev.
14. Pristojni organi so pooblaščeni, da od uporabnikov, imetnikov podatkov ali prejemnikov podatkov ali njihovih zakonitih zastopnikov, ki spadajo pod pristojnost njihove države članice, zahtevajo vse informacije, potrebne za preverjanje skladnosti s to uredbo. Vsaka zahteva po informacijah mora biti sorazmerna z opravljanjem povezane naloge in obrazložena.
15. Kadar pristojni organ v eni državi članici zaprosi za pomoč ali izvršilne ukrepe pristojni organ v drugi državi članici, predloži ustrezno obrazloženo prošnjo. Pristojni organ po prejetju take prošnje odgovori brez nepotrebnega odlašanja in podrobno opiše ukrepe, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti.
16. Pristojni organi upoštevajo načela zaupnosti ter poklicne in poslovne skrivnosti in varujejo osebne podatke v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom. Vse informacije, ki se izmenjajo v okviru prošnje za pomoč in zagotovijo na podlagi tega člena, se uporabljajo samo v zvezi z zadevo, za katero so bile zaprošene.
Člen 38
Pravica do vložitve pritožbe
1. Brez poseganja v katero koli drugo upravno ali sodno pravno sredstvo imajo fizične in pravne osebe pravico, da posamično ali, kadar je ustrezno, skupaj vložijo pritožbo pri ustreznem pristojnem organu v državi članici svojega običajnega prebivališča, kraja dela ali sedeža, če menijo, da so bile kršene njihove pravice iz te uredbe. Koordinator podatkov na zahtevo fizičnim in pravnim osebam zagotovi vse potrebne informacije za vložitev njihovih pritožb pri ustreznem pristojnem organu.
2. Pristojni organ, pri katerem je bila vložena pritožba, pritožnika v skladu z nacionalnim pravom obvešča o poteku postopka in sprejeti odločitvi.
3. Pristojni organi sodelujejo, da pritožbe obravnavajo in rešujejo učinkovito in hitro, tudi z izmenjavo vseh ustreznih informacij po elektronski poti brez nepotrebnega odlašanja. To sodelovanje ne vpliva na mehanizme sodelovanja iz poglavij VI in VII Uredbe (EU) 2016/679 ter iz Uredbe (EU) 2017/2394.
Člen 50
Začetek veljavnosti in uporaba
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 12. septembra 2025.
Obveznost iz člena 3(1) se uporablja za povezane izdelke in z njimi povezane storitve, dane na trg po 12. septembru 2026.
Poglavje III se uporablja v zvezi z obveznostmi dajanja podatkov na voljo na podlagi prava Unije ali nacionalne zakonodaje, sprejete v skladu s pravom Unije, ki začne veljati po 12. septembru 2025.
Poglavje IV se uporablja za pogodbe, sklenjene po 12. septembru 2025.
Poglavje IV se uporablja od 12. septembra 2027 za pogodbe, sklenjene 12. septembra 2025 ali pred tem, če:
| (a) | so sklenjene za nedoločen čas ali |
| (b) | potečejo vsaj 10 let po 11. januarja 2024. |
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
V Strasbourgu, 13. decembra 2023
Za Evropski parlament
predsednica
R. METSOLA
Za Svet
predsednik
P. NAVARRO RÍOS
(1) UL C 402, 19.10.2022, str. 5.
(2) UL C 365, 23.9.2022, str. 18.
(3) UL C 375, 30.9.2022, str. 112.
(4) Stališče Evropskega parlamenta z dne 9. novembra 2023 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in odločitev Sveta z dne 27. novembra 2023.
(5) Priporočilo Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro, malih in srednje velikih podjetij (UL L 124, 20.5.2003, str. 36).
(6) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
(7) Uredba (EU) 2018/1725 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2018 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah, organih, uradih in agencijah Unije in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 45/2001 in Sklepa št. 1247/2002/ES (UL L 295, 21.11.2018, str. 39).
(8) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).
(9) Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah (UL L 95, 21.4.1993, str. 29).
(10) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22).
(11) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).
(12) Uredba (EU) 2021/784 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2021 o obravnavanju razširjanja terorističnih spletnih vsebin (UL L 172, 17.5.2021, str. 79).
(13) Uredba (EU) 2022/2065 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o enotnem trgu digitalnih storitev in spremembi Direktive 2000/31/ES (Akt o digitalnih storitvah) (UL L 277, 27.10.2022, str. 1).
(14) Uredba (EU) 2023/1543 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o evropskem nalogu za posredovanje in evropskem nalogu za zavarovanje elektronskih dokazov v kazenskih postopkih ter za izvrševanje zapornih kazni po kazenskem postopku (UL L 191, 28.7.2023, str. 118).
(15) Direktiva (EU) 2023/1544 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2023 o določitvi harmoniziranih pravil o imenovanju imenovanih poslovnih enot in pravnih zastopnikov za namen zbiranja elektronskih dokazov v kazenskih postopkih (UL L 191, 28.7.2023, str. 181).
(16) Uredba (EU) 2015/847 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o informacijah, ki spremljajo prenose sredstev, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1781/2006 (UL L 141, 5.6.2015, str. 1).
(17) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).
(18) Direktiva (EU) 2019/882 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o zahtevah glede dostopnosti za proizvode in storitve (UL L 151, 7.6.2019, str. 70).
(19) Direktiva 2001/29/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o usklajevanju določenih vidikov avtorske in sorodnih pravic v informacijski družbi (UL L 167, 22.6.2001, str. 10).
(20) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine (UL L 157, 30.4.2004, str. 45).
(21) Direktiva (EU) 2019/790 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o avtorski in sorodnih pravicah na enotnem digitalnem trgu in spremembi direktiv 96/9/ES in 2001/29/ES (UL L 130, 17.5.2019, str. 92).
(22) Uredba (EU) 2022/868 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. maja 2022 o evropskem upravljanju podatkov in spremembi Uredbe (EU) 2018/1724 (Akt o upravljanju podatkov) (UL L 152, 3.6.2022, str. 1).
(23) Direktiva (EU) 2016/943 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2016 o varstvu nerazkritega strokovnega znanja in izkušenj ter poslovnih informacij (poslovnih skrivnosti) pred njihovo protipravno pridobitvijo, uporabo in razkritjem (UL L 157, 15.6.2016, str. 1).
(24) Direktiva 98/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o varstvu potrošnikov pri označevanju cen potrošnikom ponujenih proizvodov (UL L 80, 18.3.1998, str. 27).
(25) Direktiva 2000/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju) (UL L 178, 17.7.2000, str. 1).
(26) Uredba (EU) 2022/1925 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2022 o tekmovalnih in pravičnih trgih v digitalnem sektorju in spremembi direktiv (EU) 2019/1937 in (EU) 2020/1828 (akt o digitalnih trgih) (UL L 265, 12.10.2022, str. 1).
(27) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
(28) Direktiva (EU) 2019/1024 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. junija 2019 o odprtih podatkih in ponovni uporabi informacij javnega sektorja (UL L 172, 26.6.2019, str. 56).
(29) Direktiva 96/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 1996 o pravnem varstvu baz podatkov (UL L 77, 27.3.1996, str. 20).
(30) Uredba (EU) 2018/1807 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. novembra 2018 o okviru za prosti pretok neosebnih podatkov v Evropski uniji (UL L 303, 28.11.2018, str. 59).
(31) Direktiva (EU) 2019/770 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o nekaterih vidikih pogodb o dobavi digitalne vsebine in digitalnih storitev (UL L 136, 22.5.2019, str. 1).
(32) Uredba (EU) 2022/2554 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2022 o digitalni operativni odpornosti za finančni sektor in spremembi uredb (ES) št. 1060/2009, (EU) št. 648/2012, (EU) št. 600/2014, (EU) št. 909/2014 in (EU) 2016/1011 (UL L 333, 27.12.2022, str. 1).
(33) Uredba (EU) št. 1025/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o evropski standardizaciji, spremembi direktiv Sveta 89/686/EGS in 93/15/EGS ter direktiv 94/9/ES, 94/25/ES, 95/16/ES, 97/23/ES, 98/34/ES, 2004/22/ES, 2007/23/ES, 2009/23/ES in 2009/105/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Sklepa Sveta 87/95/EGS in Sklepa št. 1673/2006/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 316, 14.11.2012, str. 12).
(34) Uredba (ES) št. 765/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o določitvi zahtev za akreditacijo ter razveljavitvi Uredbe (EGS) št. 339/93 (UL L 218, 13.8.2008, str. 30).
(35) Sklep št. 768/2008/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. julija 2008 o skupnem okviru za trženje proizvodov in razveljavitvi Sklepa Sveta 93/465/EGS (UL L 218, 13.8.2008, str. 82).
(36) Uredba (EU) 2017/2394 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o sodelovanju med nacionalnimi organi, odgovornimi za izvrševanje zakonodaje o varstvu potrošnikov, in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 2006/2004 (UL L 345, 27.12.2017, str. 1).
(37) Direktiva (EU) 2020/1828 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2020 o zastopniških tožbah za varstvo kolektivnih interesov potrošnikov in razveljavitvi Direktive 2009/22/ES (UL L 409, 4.12.2020, str. 1).
(38) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
(39) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).
ELI: http://data.europa.eu/eli/reg/2023/2854/oj
ISSN 1977-0804 (electronic edition)